Potem ko so ministri evroobmočja razglasili konec grške krize, je tamkajšnji premier Cipras o dogovoru ministrov obvestil predsednika države Prokopisa Pavlopoulosa. Foto: Reuters
Potem ko so ministri evroobmočja razglasili konec grške krize, je tamkajšnji premier Cipras o dogovoru ministrov obvestil predsednika države Prokopisa Pavlopoulosa. Foto: Reuters

Slovensko finančno ministrstvo je ocenilo, da je grški izhod iz evropskega programa pomoči "dobra novica za območje evra kot celoto". Slovenija je v razpravi na evroskupini sicer opozorila, da visoka izpostavljenost Slovenije do držav, ki prejemajo programsko pomoč, ostaja odprto vprašanje.

Grčija
Zadnji finančni obrok, ki so ga potrdili ministri, znaša 15 milijard evrov. Foto: Reuters
Aleksis Cipras
Zaradi vprašanja grške dolžniške krize so voditelji preživeli kar nekaj burnih sestankov. Foto: Reuters
Grčiji zadnji obrok pomoči

Finančni ministri so ponoči dosegli dogovor o svežnju odločitev v povezavi z iztekom programa pomoči za Grčijo, ki vključuje ukrepe za zmanjšanje ogromnega grškega dolga in odobritev zadnjega svežnja posojil v vrednosti 15 milijard evrov.

"To je bila evrska skupina, ki si jo bomo zapomnili," je poudaril šef evrske skupine, portugalski finančni minister Mario Centeno.

Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev za zmanjševanje ogromnega dolga prejela 273,7 milijarde evrov posojil v treh programih, zadnji se izteče 20. avgusta. V zameno je morala izpolniti več kot 450 ukrepov in privoliti v številne težke reforme.

"Grške krize je konec," so sporočili iz Evropske komisije, država pa naj bi se tako po osmih letih tujih posojil začela postavljati na lastne noge.

Moscovici spomnil na nevarnost grexita
Zadnji finančni obrok, ki so ga potrdili ministri, znaša 15 milijard evrov. Skupno bo Grčija za pokritje finančnih potreb v prihodnjih 22 mesecih dobila zajetno denarno rezervo 24,1 milijarde evrov, je pojasnil Centeno. "Grška kriza se nocoj v Luksemburgu končuje," je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Spomnil je, kako dramatično je bilo v preteklih osmih letih in kako blizu je bila možnost "grexita" – izstopa Grčije iz evrskega območja.

"Največja solidarnost na svetu"
Zgodovinski trenutek je izpostavil tudi šef evropskega reševalnega sklada ESM Klaus Regling, ki je prav tako spomnil na "dramatične noči". Čustvenost trenutka je delila tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Izpostavila je, da je bila zraven prvi dan, ko so ugotovili nepravilnosti pri statističnih podatkih o grških javnih financah, in da je zraven tudi zadnji dan.

"Evrske partnerice so Grčiji v zameno za ukrepe in reforme pokazale solidarnost brez primerjave – največjo solidarnost na svetu," je izpostavil Regling. Ta vključuje ne zgolj 242 milijard evrov, kolikor so evropske posojilodajalke prispevale od leta 2010, ampak še vrsto drugih ukrepov v pomoč državi, med njimi odpis dolgov leta 2012.

Zagotavljanje vzdržnosti ogromnega grškega dolga, ki je pri okoli 180 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), je bila tako kot v minulih osmih letih tudi v končnici programa najtrši oreh.

Desetletni odlog obresti in amortizacije
Ministri so se dogovorili o več ukrepih za zmanjšanje dolga: o desetletnem podaljšanju ročnosti posojil v okviru reševalnega sklada EFSF, predhodnika ESM-ja, desetletnem odlogu obresti in amortizacije, Grčija pa bo lahko tudi dobila nazaj obresti, ki so jih nabrale članice evrskega območja od grških državnih obveznic.

V IMF-u, katerega mnenje o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti dolga je ključno za odziv trgov, ocenjujejo, da so srednjeročno ti ukrepi zadovoljivi, dolgoročno pa imajo zadržke, zato poudarjajo zavezo območja evra, da bo spremljalo vzdržnost grškega dolga in po potrebi sprejelo dodatne ukrepe, je pojasnila Lagardova.

Ministri so se dogovorili tudi o okrepljenem nadzoru Grčije po izteku programa, ki ga bodo sprožili v prihodnjih tednih in pri katerem bo dejavno sodeloval tudi IMF, ki torej finančno v okviru tretjega programa ne bo prispeval.

Grčija se sicer zavezuje, da bo do leta 2022 zagotavljala primarni presežek v vrednosti 3,5 odstotka BDP-ja. Po analizi Evropske komisije naj bi bil primeren presežek v obdobju 2023 do 2060 v povprečju 2,2-odstoten, kar sproža vprašanja, ali so ocene evrske skupine res uresničljive in tako previdne, kakor zatrjuje.

Tri tveganja v evrskem območju
Lagardova je podala tudi oceno stanja v območju evra, pri čemer je opozorila na tri tveganja: trgovinske napetosti, ki spodkopavajo zaupanje, pomanjkanje napredka v pogajanjih o brexitu ter odstopanje od fiskalnih ukrepov in reform.

Evrska skupina je sicer v razširjeni sestavi članice Unije brez Velike Britanije razpravljala tudi o reformi območja evra, zlasti o časovnem načrtu za dokončanje bančne unije in reformi ESM-ja. O teh temah, zlasti o napredku pri vzpostavljanju evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra bančne unije, bodo danes razpravljali tudi vsi finančni ministri EU-ja na rednem mesečnem zasedanju, nato pa na vrhu EU-ja konec prihodnjega tedna.

Slovensko finančno ministrstvo je ocenilo, da je grški izhod iz evropskega programa pomoči "dobra novica za območje evra kot celoto". Slovenija je v razpravi na evroskupini sicer opozorila, da visoka izpostavljenost Slovenije do držav, ki prejemajo programsko pomoč, ostaja odprto vprašanje.

Grčiji zadnji obrok pomoči