DOMOV  
ARHIV ODDAJ DOMOV






Najbolj krizno območje se mi trenutno zdi:
   
Afganistan
saharska Afrika
Japonska zaradi radioaktivnost
Sirija



Arhiv najdete na www.rtvslo.si, pod rubriko avdio/video, informativne oddaje, avdio, Gori, doli, naokoli.

Poslušaj zadnjo oddajo v našem arhivu: pod rubriku Avdio/Video, Arhiv.


  Popotniške drobtinice  
   
Nove zgodbe - http://radioprvi.rtvslo.si/oddaja/gori-doli-naokoli/
 

8. 4. 2015
 
Nekaj foto utrinkov iz Kaira
 

11. 11. 2013

Gregor Preac nam je poslal nekaj utrinkov z ulice, kjer si je v Kairu najel majhno stanovanje. Ulica je ozka, neprometna, pa vendar se na njej vse dogaja.

 

Celo gospodinje lahko nakup žiivil opravijo kar iz stanovanja. Skozi okno spustijo košaro s seznamom živil in denarjem, nato kričijo, da jih sliši prodajalec kakšne majhne trgovinice. Ta vzame naročilo in denar in čez čas polno košaro spet priveže na vrv, ki jo ženska povleče nazaj v stanovanje.

 Beri dalje
 
Na potovanju po Kanadi z dvema babicama
 

30. 9. 2013

Mateja Mazgan nam tokrat pošilja fotografije s potovanja po Kanadi in tudi delu ZDA. Na potovanje je odšla s svojo babico, s katero potuje že dalj časa, in še z babico svojega fanta. Slednja se jim jima je prvič pridružila na potovanuju in prav ona je izbrala destinacijo - prostranstva in čudovita narava Kadane so jo navdušili na televiziji in si je želela to doživeti tudi v živo!

V živo so videle tudi črnega medveda, drugače pa uživale v lepotah kanadskih nacionalnih parkov.

 Beri dalje
 
Med Tuaregi
 

17. 9. 2013

Mira Delavec se vedno znova vrača med Tuarege. To nekoč nomadsko berbersko ljudstvo živi v različnih državah saharske severne Afrike. Najdemo jih v Alžiriji, Maliju, Libiji, Nigru in Burkina Fasu. Zaradi nestabilnih političnih razmer v nekaterih državah, pogoltnih načrtov multikorporacij, ki izkoriščajo rudna bogastva na njihovi zemlji, drugorazrednemu položaju v državi, podnebnih sprememb (malo dežja, širitev puščave) in notranjih nesoglasij njihova kultura počasi izginja. Poleg tega na jugu Alžirije vladajo katasrofalne razmere, saj se je tam znašlo veliko beguncev iz sosednjih držav. Revščina, lakota, tihotapci in teroristi krojijo življenja mnogih, ki se borijo za golo preživetje. Prisluhnite oddaji Gori, doli, naokoli z Miro Delavec, ki se je ravno vrnila domov.

 Beri dalje
 
Sever Etiopije
 

14. 8. 2013

Gosta oddaje Gori, doli, naokoli sta bila Jaša in Jaro Veselinovič, ki sta mesec dni potovala po Etiopiji, točneje po severnem delu države. Ogledala sta si Aksum, Gondar, Lalibelo in šla na treking. V oddaji sta povedala še marsikaj zanimivega, tu pa je nekaj njunih fotografij.

 

 Beri dalje
 
Vzpon na Belo goro
 

19. 7. 2013

Mateja Mazgan se je povzpela na Mont Blanc in z njega smučala - svojo izkušnjo nam je zaupala v oddaji Gori, doli, naokoli 20. julija 2013. Poslala nam je tudi besedilo in fotografije:

»Že nekaj časa je bila moja velika želja smučati z najvišjega vrha Alp. Bela gora, kakor tudi pravijo Mont Blancu, je tisti vrh, na katerega se želi povzpeti večina ljubiteljev gora. S svojimi 4807 metri (njegova višina niha na nekaj metrov zaradi snega) velja za najvišji vrh Alp, nekateri ga ocenjujejo tudi kot najvišjega v Evropi, čeprav je uradno to ruski vrh Elbrus. Zbrala sem ekipo prijateljev, sedem fantov, s katerimi smo najeli kombi in se v petek po službi odpeljali proti Franciji. Tam smo si ogledali turistično mestece Chamonix in šele popoldne ob pol dveh smo se odpravili na zobato železnico. Za večino seveda precej nenavadno, a naš cilj je bil, da obiščemo najvišji vrh Alp brez večjih postankov, spanja ter aklimatizacije in ga dosežemo ob sončnem vzhodu.«

»Čeprav nas je vseh osem želelo smučati z Bele gore, smo na koncu po tehtnem premisleku o zahtevnosti podviga le trije nesli smuči s seboj. V dobrem tempu smo kar kmalu dosegli prvi sneg in se podali do prve koče. Zaradi dobrega tempa smo bili prehitri in bi v takšnem primeru bili na vrhu po temi, zato smo že pri prvi koči naredili daljši postanek. Na vročih kamnih smo poležavali, opazovali lepote Alp ter si skuhali juhico in testenine. Nadaljevanje poti pa je postajalo vedno zahtevnejše, saj se je višinska razlika vedno bolj poznala na našem počutju. Do druge koče smo prispeli ob sončnem zahodu in ponovno ugotovili, da smo še vedno prehitri za vrh. Sredi noči, na srečo ob lepem vremenu, jasnini od lune in zvezd, smo se v počasnem tempu podali dalje. Do bivaka je bila pot vedno napornejša, dva iz skupine sta že občutila hude vplive višine. Počitek v bivaku je bil zato nujen, četudi je bilo v njem zelo mrzlo, smrdelo je po bruhanju ter prav tako iz sanitarij.«

 Beri dalje
 
KUMBH MELA - najvecji verski festival na svetu
 

13. 4. 2013

Matjaž Pinter in Nina Majcen sta doživela enkratno izkušnjo. Udeležila sta se kumbh mele: "Kumbh mela je največji festival na svetu in tudi največje zbiranje ljudi na svetu. Leta 2001 se je v dobrem mesecu na tem prizorišče zbralo 70 milijonov ljudi, to leto pa so pričakovali še posebej veliko gnečo, saj naj bi šlo za eno izmed pomembnejših mel v zadnjih letih. Zvezde so bile namreč poravnane tako, da je šlo za enega izmed tistih festivalov, ki se zgodijo vsakih 144 let; sicer se velika kumbh mela v okolici Allahabada zgodi vsakih 12 let. Vsekakor dogodek, ki ga lahko obiščeš samo enkrat v življenju. Glavni ritual je kopanje v sveti reki Ganges (sicer eni izmed najbolj onesnaženih rek na svetu), s čimer naj bi se hindujci očistili grehov. Vendar se to ne dogaja vsak dan, obstajajo t.i. »kopalni dnevi«, ki so glede na poravnavo zvezd še posebej sveti in takrat Indijci pod vodstvom svojih duhovnih vodij skočijo v vodo."

»Ko sva prispela na kraj dogodka, sva najprej potrebovala kakšne pol ure za orientacijo. Nato sva potrebovala še kakšne pol ure, da sva ugotovila, da se je orientirati tukaj nemogoče. Lahko le slediš neskončni množici. Avtoceste ljudi se namreč iztekajo iz vseh možnih smeri proti ogromnim kampom okoli Gangesa. Celotno šotorišče naj bi bilo veliko kot Atene, indijska vlada pa za projekt nameni več sto milijonov evrov. Vlada s pomočjo verskih skupnosti in raznih društev za teh 45 dni zgradi pravo šotorsko mesto, oskrbljeno z vodo in elektriko. Preko 400 kilometrov električnih žic, več kot 15.000 uličnih svetilk, 74 kilometrov cest in vsaj 15 novih mostov je komaj dovolj, da se lahko takšna množica prestavlja ob bregovih reke Ganges.« Foto: Matjaž Pinter

 Beri dalje
 
Prava Indija - VARANASI
 

5. 4. 2013

Matjaž Pinter in Nina Majcen že več mesecev potujeta vzhodu naproti. Raziskovala, prečesala, odkrivala, prekolesarila in prehodila sta že Kirgizijo, Kitajsko, Vietnam, Tajsko, Kambodžo, Indonezijo in sta zdaj v Indiji. Tu je nekaj iz njunega oglašanja v oddajo Gori, doli, naokoli. Več pa najdete na njunem blogu: http://vzhodu.na.proti.si/.

»Varanasi je postal zgodba zase. Mesto, ki se večini ne zdi nič posebnega, marsikomu pa je celo grdo in antipatično mesto, je postalo najino domovanje za malce dlje časa. Ker sva bila nekaj dni v hotelu Azure family paying guesthouse sama, smo se z lastnico Sonno spoprijateljili in kmalu nama je že predstavljala lokalne začimbe in Nino naučila kuhanja indijskih specialitet. Dneve sva preživljala tudi v labirintu ulic, v starem delu mesta ter ob reki. Stari del je pravi raj za nakupovanje tekstila, pa tudi za preizkušanje indijske hrane. Najboljša stvar v Varanasiju so lokalne pekarne, seveda pa je najbolj znano po sveti reki Ganges, ki se vije skozi njegov stari del, medtem ko je novi del mesta strnjen kakšnih pet kilometrov stran.«

»Ulice so zelo prometne in neizprosne, kar sva ugotovila že prvi dan, ko je najinega šoferja tuk-tuka policaj večkrat udaril z leseno palico, ker je nekomu odvzel prednost. Naučila sva se izogibati prometnih zamaškov in si našla poti skozi majhne stranske ulice ter tako že po nekaj dneh za silo osvojila te kaotično nametane in nikoli označene ulice. Orientacija je sicer zelo težka, saj se sprva lahko orientiraš zgolj po 80-ih ghatih, poimenovanih širokih stopniščih ob reki, ki sedaj tvorijo nekakšno promenado. Šele po nekaj dneh sva zares spoznala star del mesta in uličice, ki so ponekod široke zgolj za eno osebo, na njej pa je pogosto celo kakšen hlev. Kot sva si kje drugje ulice in dele mesta zapomnila po stolpnicah, pomembnih zgradbah, kipih, restavracijah, so se nama tukaj v spomin bolj vtisnile krave, opice in psi, ki so stali na vogalih, prodajalci s sadjem in zelenjavo ter berači, goljufi in dilerji, ki so obdelovali svoje rajone.«

 Beri dalje
 
© MMC RTV Slovenija | 1999 - 2019 | Vse pravice pridržane | Kontakti