Industrija srečanj je eden od nosilnih produktov slovenskega turizma. Prepoznana je po najvišji dodani vrednosti in številnih multiplikativnih učinkih. Skupna potrošnja kongresnih gostov je namreč več kot 3-kratnik porabe klasičnih turistov. Prispeva k razpršitvi turističnih tokov, k desezonalizaciji in k trajnostnemu razvoju slovenskega turizma.

Kongresni turizem je bil ob omejitvi javnega življenja prizadet prvi, najgloblje in bo verjetno tudi zadnji, ki bo okreval. 350 podjetij iz slovenske industrije srečanj je v ekonomskem krču že vse od 12. marca. Sem spadajo predstavniki cateringa, kongresnih/razstaviščnih centrov, agencij za organizacijo dogodkov, kongresnih hotelov, izvajalci ter izposojevalci prireditvene in sejemske opreme. In če smo marca predvidevali, da sta izgubljeni spomladanska in poletna sezona, pa je od sredine jeseni jasno, da se panoga ne bo zagnala vse do začetka prihodnjega leta. Slovenski organizatorji dogodkov in kongresov se spopadajo z 80-odstotnim izpadom prihodkov, nadomeščati pa jih poskušajo z organizacijo spletnih in hibridnih dogodkov.

Agonija se zaostruje, pričakuje se nov val odpuščanj. Predstavniki industrije srečanj so veliko pričakovali od šestega svežnja ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki naj bi po zagotovilih Ministrstva za gospodarstvo naslovil tudi specifične izzive industrije srečanj. Toda predlogi stroke so bili spregledani in tudi šesti sveženj ukrepov ne rešuje težav v dejavnosti.

"Šesti protikoronski sveženj poleg poroštva in podaljšanega čakanja dela na domu končno pravilno vzpostavlja tretji vezni člen sistematske pomoči. V njem se sicer krije del fiksnih stroškov podjetij, ki pa jih hkrati ponovno jemlje, ker jih veže na število zaposlenih v podjetjih. V podjetjih industrije srečanj pa je večina manjših in srednjih podjetij z manjšim številom delavcev, kar pomeni izničenje sicer zelo dobro zamišljenega ukrepa," je na novinarski konferenci položaj objasnil Miha Kovačič, direktor Zavoda Kogresnoturistični urad Slovenija.

Kako torej naprej, da bo dejavnost, ki jo je epidemija popolnoma oklestila, v novi normalnosti sploh preživela? Tudi po šestem svežnju ukrepov je še vedno odprtih veliko vprašanj. Najbolj problematično je področje nepovratne pomoči podjetjem z izpadom prometa, višjim od 40 %, ki je po mnenju predstavnikov industrije srečanj občutno prenizka. Takšna subvencija podjetjem ne bo omogočila preživetja, in ne samo, da bodo primorana odpuščati, žal bodo številna tudi propadla.

Kakšna bo usoda sejmov?

Sejemska dejavnost je od marčevskega zaprtja javnega življenja skoraj ugasnila in močno prizadela glavne prireditelje sejmov v Sloveniji. Največjim družbam v državi, ki se ukvarjajo s sejmi in kongresi, so prihodki od lani upadli za 30 do celo več kot 100 odstotkov. V Pomurskem sejmu iz Gornje Radgone, ki nekatere dogodke prireja bienalno in je letos načrtoval precej obsežnejši program kot lani, bodo letos zaznali izpad prihodkov, ki bo celo večji od lanske realizacije.

Mednarodni sejem MOS, ki velja za največjo sejemsko prireditev v državi, prvič v 52 letih ni potekal v razstavnih prostorih na Celjskem sejmu, ampak je bil s pomočjo posebne platforme izveden digitalno. V fizični obliki pa je družbi Celjski sejem uspelo izpeljati le januarski sejem Agritech. Če družbi ne bo omogočeno kolikor toliko normalno poslovanje, se lahko zgodi najbolj črn scenarij ‒ da bo na začetku prihodnjega leta konec sejemske dejavnosti v Celju.

Na Gospodarskem razstavišču, kjer sejemska dejavnost predstavlja manj kot polovico prihodkov, so letos v celoti izvedli le 31. sejem Alpe–Adria in sejem Natura. Preložiti so morali vseh devet za letos načrtovanih večjih mednarodnih kongresov. Iztok Bricelj, direktor Gospodarskega razstavišča je ob tem poudaril, da izpad sejmov, kongresov in konferenc še poglablja težave mestnih turističnih destinacij: "Pandemija je najbolj prizadela mestne turistične destinacije in tu se je pokazalo, kako so te življenjsko odvisne od poslovnega turizma. Tu je situacija glede na veliko odvisnost od tujih gostov, popolnega izpada dogodkov in izjemno nizkega izkoristka od turističnih bonov, podobna katastrofi. V Ljubljani se na ta račun beleži 70-odstotni upad turističnih prenočitev, v Mariboru pa 75-odstotni."

Brez industrije srečanj se bilanca slovenskega turizma ne bo več izšla

Kriza bo torej tudi v kongresni dejavnosti popolnoma premešala karte. Vse bolj je jasno, da je koronavirus najbolj prizadel velike, pogosto prepotentne in bahave kongresne destinacije. Prednost neskončnih letalskih povezav in hotelskih zmogljivosti je zdaj le še privid iz preteklosti. Prihaja čas za manjša regionalna središča, ki bodo omogočala lažje obvladovanje zdravstvenih tveganj. V tem kontekstu bi Slovenija lahko postala ena od vodilnih kongresnih destinacij.

Brez pomoči države in upoštevanja predlogov predstavnikov industrije srečanj se nam lahko do začetka prihodnjega leta zgodi najbolj črn scenarij množičnega odpuščanja in izgube več kot 15 tisoč delovnih mest.

Posledice bodo vidne v odhodu specializiranih kadrov, ki so jih podjetja dolga leta izobraževala, in pa v pomanjkanju denarja za promocijo. Trženje v industriji srečanj je namreč specifično, drago in intenzivno. Težko ga sploh primerjamo s trženjem klasičnega turizma. Po koncu krize bomo zaplavali v bazenu z morskimi psi ‒ z destinacijami, ki imajo za promocijo industrije srečanj na voljo bistveno več denarja. Če ne bomo prisotni, bodo pretekla velika vlaganja zbledela in znašli se bomo na začetku. V tem primeru pa lahko na industrijo srečanj ‒ kot daleč najbolj dobičkonosen del turizma ‒ preprosto pozabimo.

Brez industrije srečanj se bilanca slovenskega turizma ne bo več izšla. Slovenija je na začetku tega leta veljala za favorita, da postane vodilna kongresna destinacija v tem delu Evrope. V prihodnjih mesecih pa se lahko zgodi, da bo ta industrija postala največji “luzer”, največja žrtev trenutne koronske situacije.