Med bankirji so se že razvnele razprave, ali bi bilo morda po uvedbi ležarin za podjetja smiselno provizije za hrambo denarja uvesti tudi pri fizičnih osebah. Foto: Reuters
Med bankirji so se že razvnele razprave, ali bi bilo morda po uvedbi ležarin za podjetja smiselno provizije za hrambo denarja uvesti tudi pri fizičnih osebah. Foto: Reuters

"Dejstvo je, da danes vsaka poslovna ideja, ki je vredna zaupanja in jo je smiselno financirati, pa tudi kakšna mejna, dobi od štiri do šest konkurenčnih bančnih ponudb po zgodovinsko najnižjih obrestih, pa še vedno se premalo investira," o tem, kako je iskanje dna pri zniževanju že zdaj negativnih obresti Evropske centralne banke (ECB) videti v praksi, pojasnjuje predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak.

Ukrepi ECB-ja, znižanje obresti in napoved vnovičnega odkupa obveznic očitno ne dosežejo želenega cilja, to je krepkejše gospodarske rasti.

"V ekonomski teoriji obstajajo okoliščine, ki se imenujejo likvidnostna past, ko skušaš pospešiti likvidnost, pa ne dosežeš učinkov," opozarja Brodnjak.

Prav zato je prepričan, da bi se morali pogovarjati tudi o možnosti uvedbe ležarin za fizične osebe. Glede na to, da imamo Slovenci v bankah naloženih 20 milijard, gre za občutljivo vprašanje.

Toda direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo se bega denarja iz bank ne boji. "V nekaterih nemških bankah, ki so uvedle ležarine za fizične osebe, ni bilo opaziti, da bi se depoziti zaradi tega zniževali," pravi in dodaja, da je monetarna politika s svojimi ukrepi pri koncu, svojo nalogo naj opravijo še druge politike, fiskalna in strukturne.

"Nemogoče je, da bi samo en sektor nosil breme politik, ki naj bi spodbujale porabo in gospodarsko rast," poudarja direktorica združenja bank. Prav te izjemne zgodovinske okoliščine bi bile po mnenju sogovornikov lahko povod za obuditev skupne evropske proračunske politike.