Foto: BoBo
Foto: BoBo

Bilančna vsota se je februarja ob 9,1-odstotni letni rasti povečala na 45,4 milijarde evrov. K temu je največ prispevalo nadaljnje povečevanje vlog nebančnega sektorja. Med naložbami so se povečale predvsem naložbe v vrednostne papirje in terjatve do bank. Nadpovprečno visok je bil delež terjatev do centralne banke, ki je znašal že petino bilančne vsote, je v najnovejši publikaciji o poslovanju bank zapisala Banka Slovenije.

Neto povečanje posojil je bilo letos skromno, februarja je znašalo 13 milijonov evrov, v obeh mesecih pa 90 milijonov evrov. Letna rast stanja posojil nebančnemu sektorju se je februarja znižala na minus en odstotek. Med glavnimi oblikami posojil nebančnemu sektorju je bila pozitivna le rast stanovanjskih posojil in posojil bank tujini. Visoka rast zadnjih je sicer predvsem posledica povečanj v prejšnjih mesecih.

Upad posojil podjetjem v letni primerjavi se je februarja poglobil na minus 2,8 odstotka. Zniževala so se tako kratkoročna kot dolgoročna posojila. Obseg posojil se je zaradi januarskega prirasta povečal za 157 milijonov evrov, k čemur so dve tretjini prispevala kratkoročna posojila. Februarsko povečanje obsega posojil podjetjem je znašalo le tri milijone evrov.

Rast stanja posojil gospodinjstvom se je lani zmanjševala, februarja pa je drugi mesec zapored z minus 0,7 odstotka imela medletni upad. Še naprej se je zmanjševalo stanje potrošniških posojil, februarja so se v letni primerjavi znižala za minus 8,3 odstotka. V zadnjih mesecih se je nekoliko upočasnila rast stanja stanovanjskih posojil, na 3,8 odstotka.

"Medletni upad lahko med drugim pripišemo tudi visoki osnovi, ki je posledica izjemne rasti predvsem potrošniških posojil do konca leta 2019. Na podlagi tekočih podatkov o odobritvah posojil ugotavljamo, da je bilo marca po sproščanju nekaterih zajezitvenih ukrepov glede na mesečno povprečje v letu pred tem na novo odobrenih okrog 50 odstotkov več novih stanovanjskih in potrošniških posojil," so opisali v Banki Slovenije.

Povečanje nedonosne izpostavljenosti

Nedonosne izpostavljenosti bank so se februarja povečale za dva milijona evrov, njihov delež je ostal nespremenjen pri 1,8 odstotka. Februarja so se ponovno povečali deleži teh izpostavljenosti v gostinstvu, na 11 odstotkov, in v dejavnosti rekreacije in kulture, na 7,1 odstotka. V teh dejavnostih so deleži izpostavljenosti v skupini s povečanim posojilnim tveganjem najvišji med dejavnostmi, februarja so znašali slabih 44 odstotkov.

Pri prebivalstvu so se ohranili enaki deleži nedonosnih izpostavljenosti kot ob koncu lanskega leta. To je 3,2 odstotka pri potrošniških posojilih in 1,7 odstotka pri stanovanjskih posojilih. Medtem se je delež v skupini s povečanim posojilnim tveganjem pri potrošniških posojilih povečal za 0,1 odstotne točke, na 7,3 odstotka, pri stanovanjskih se je ohranil pri 10 odstotkov.

Rast vlog nebančnega sektorja se je februarja v letni primerjavi zvišala na 12,2 odstotka. Rast vlog gospodinjstev se je zvišala na 12,5 odstotka, nadpovprečna je ostaja rast vlog podjetij, ki je februarja znašala 19,6 odstotka. K skupnemu letošnjemu povečanju vlog so prispevala gospodinjstva, glede na ročnost pa vpogledne vloge. Delež vlog v bančnih virih se je povečal na 77 odstotka, od tega so vpogledne vloge predstavljale 79 odstotkov.

Ob obsežnem povečevanju vlog, ki je v zadnjem enoletnem obdobju za celoten nebančni sektor znašalo kar 3,8 milijarde evrov, od tega 2,6 milijarde evrov pri gospodinjstvih, in zmanjšanju posojil za 0,25 milijarde evrov se je še naprej zmanjševalo razmerje med posojili in vlogami, ki je februarja padlo pod 68 odstotkov, so navedli.

Februarja se je v bankah zaostajanje neto obrestnih prihodkov za lanskimi še nekoliko povečalo, na minus 9,7 odstotka. Poleg cenovnih dejavnikov so k zmanjšanju neto obresti postopoma bolj prispevali tudi količinski dejavniki, saj se je posojilna aktivnost bank močno znižala. Neto obrestna marža, izračunana za zadnje enoletno obdobje, se je znižala na 1,52 odstotka. Obseg prihodkov iz neto opravnin, glavnega in najbolj stabilnega dela neobrestnih prihodkov, se je letos v letni primerjavi povečal za 3,4 odstotka.

Zaostanek neto dohodka

Obseg neto dohodka bank je nekoliko zaostajal za lanskim. Letos se je zmanjšal tudi obseg stroškov dela, za tri odstotke. Banke so do konca februarja podobno kot lani v enakem obdobju neto sproščale oslabitve in rezervacije, kar je prispevalo k povečanju dobička.

Količnik kapitalske ustreznosti bančnega sistema na konsolidirani osnovi se je zaradi znižanja pri posameznih bankah leta 2020 znižal na 18,3 odstotka, količnik CET1 pa na 16,7 odstotka. Pri večini bank se je količnik CET1 izboljšal, saj so predvsem z zadržanimi dobički in preostalimi rezervami povečale kapital. Količnik likvidnostnega kritja se je februarja povečal na 342 odstotkov in nadalje močno presega regulatorno zahtevo pri 100 odstotkih. Delež najbolj likvidnih oblik naložb se je zvišal na 19,9 odstotka bilančne vsote.