2. Povračilo za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimana oziroma izdelkov.
3. Povračilo za postavitev izdelkov na police na prodajnih mestih, razen še se stranki pisno dogovorita o izpostavitvi blaga na posebej izpostavljenih prodajnih površinah.
4. Zaračunavanje promocije blaga, razen če se stranki pisno dogovorita o promocijskih storitvah, ki bodo opravljene in je to mogoče dokazati.
5. Povračilo stroškov za sklenitev pogodbe.
6. Prispevek za širitev prodajne mreže trgovine, izboljšanje ali preureditve obstoječih prodajnih mest, širitev skladiščnih zmogljivosti, širitev distribucijskega omrežja in podobnih aktivnosti.
7. Vračilo dostavljenih, a neprodanih izdelkov in tudi izdelkov, ki jim je potekel rok uporabnosti, ali zaračunavanje nadomestil, povezanih z navedenim neprodanim blagom, razen za izdelke, ki so bili dostavljeni prvič, ali kadar gre za blago, ki ni hitro pokvarljivo in katerega rok uporabe je še najmanj ena tretjina od dostave do zapadlosti, če je vračilo tovrstnih izdelkov opredeljeno v pogodbi.
8. Plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah.9. Redno ali nesorazmerno zaračunavanje popusta za plačilo računov pred rokom zapadlosti.
10. Zaračunavanje nadomestila za zmanjšanje prometa, prodaje ali marže zaradi zmanjšane prodaje določenega blaga.
11. Nespoštovanje plačilnih rokov iz tega zakona.
12. Neprevzemanje dogovorjenih količin izdelkov skladno z dogovorjeno dinamiko odkupa, če ta odstopa od dogovora za več kot 25 odstotkov.
13. Pogojevanje sklenitve pogodbe oziroma poslovnega sodelovanja s protidobavo po nekonkurenčnih pogojih.
14. Zahteva po ekskluzivnosti prodaje posameznega blaga, razen za blago, ki je proizvedeno za prodajo pod trgovinsko blagovno znamko ali na zahtevo stranke in po strankinih specifikacijah.
15. Pogojevanje sklenitve ali podaljšanja pogodbe ali prevzema izdelkov z zahtevo po proizvodnji in dobavi izdelkov za trgovinsko blagovno znamko, ki se štejejo za zamenljive z blagovnimi znamkami proizvajalca.
16. Zahteva pogodbene stranke, da druga pogodbena stranka ne prodaja izdelkov tretjim strankam po nižjih cenah od tistih, ki jih plača sama.
17. Prekinitev naročil posameznega blaga ali bistveno zmanjšanje naročila brez predhodnega pisnega obvestila v roku, določenem v pogodbi, pri čemer rok ne sme biti določen neprimerno.
18. Diskriminatorno ali nesorazmerno zaračunavanje nadomestila za razkladanje dobavljenega blaga.
19. Prenos poslovnega tveganja na stranko, ki dobavlja, in zaračunavanje povračil za kalo, razlitje, poškodbe, inventarni manko ali krajo po prevzemu izdelkov.
20. Prenos poslovnega tveganja na stranko po dobavi za naložene globe ali druge kazni, razen če je globa ali druga naložena kazen zaradi pomanjkljivosti blaga, za katero je odgovoren dobavitelj.
21. Določanje nesorazmernih ali nepoštenih pogodbenih kazni.
22. Prepoved odstopa terjatev.
23. Neizpolnjevanje obveznosti glede pisne oblike pogodbe, sklenitve pogodbe pred dobavo blaga in obveznih sestavin pogodbe iz 61.g člena tega zakona.
Predlog za začasno zadržanje izvajanja nekaterih določb novele zakona o kmetijstvu so skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti vložili Mercator in drugi trgovci.
Za trgovce so sporni 61.f člen, ki navaja 23 nedovoljenih ravnanj, 61.g člen se nanaša na pisnost pogodb v verigi, 61.h člen na dolžno nadzorstvo, 177.a člen predpisuje višino globe za prekršek, medtem ko četrti odstavek 14. člena dopušča možnost, da se do izteka veljavnosti pogodb, a najdlje do konca 2019, ne uporabljajo določbe 61.g člena zakona.
Na ustavnem sodišču so pojasnili, da so sicer septembra že zavrnili Mercatorjevo zahtevo za oceno ustavnosti o istih zakonskih določbah, o tej drugi zahtevi za oceno ustavnosti in predlogu za zadržanje še niso odločali. Pobuda je bila namreč na ustavno sodišče vložena 12. novembra.
Trgovci navajajo, da bi izvajanje izpodbijanih določb s 1. januarjem 2019 prineslo težko popravljive škodljive posledice. Širitev obsega nedovoljenih ravnanj naj bi pomenila nove obveznosti za podjetja, prav tako kot dodatne obvezne sestavine prodajne pogodbe oz. njena pisna oblika. To naj bi povzročilo dodatne stroške zaradi izobraževanj, novih pogajanj z dobavitelji, pa tudi stroške za vzpostavitev dolžnega nadzora.
Izpodbijana ureditev naj bi zaradi nedoločnosti pomenila tudi visoko tveganje, da ravnanje pobudnikov ne bo skladno z zakonom. To pomeni dolgotrajne in številne postopke, pri katerih je treba upoštevati visoke globe oz. pomeni tudi postopek pred sodišči za ničnost pogodbenih določb in spremembo dobaviteljev, s čimer bi se trgovci odpovedali prihodkom, ki bi jih dosegli pri poslovanju z manjšimi slovenskimi dobavitelji. To bi prizadelo tudi dobavitelje, saj bi trgovci nehali kupovati izdelke od domačih proizvajalcev, zaradi zmanjšanja ponudbe pa še potrošnike.
Kot še navajajo pobudniki ocene ustavnosti, imajo dobavitelji določeno raven zaščite že po veljavni ureditvi, ki ji sicer ne nasprotujejo, in da gre za dodatno zaščito, ki pa je po njihovem ustavno sporna. Ta dodatna zaščita po mnenju pobudnikov ne pretehta škodljivih posledic, ki naj bi nastale, če izvajanje ne bo začasno zadržano.
Vlada: Posledice zadržanja bodo škodljive
Do pobude za zadržanje izvajanja izpodbijanih določb se je opredelila vlada. Če bi prišlo do zadržanja, bi po mnenju vlade nastale škodljive posledice za preostale deležnike v verigi preskrbe s hrano, saj slednji pričakujejo, da se bodo vse izpodbijane določbe začele uporabljati 1. januarja 2019.
Ker je do začetka uporabe izpodbijanih določb en mesec, se je večina deležnikov v verigi preskrbe s hrano po pojasnilih vlade že prilagodila spremenjeni ureditvi, nekateri so v sklepni fazi prilagajanja. Veliko deležnikov je že sklenilo pisne pogodbe, ki vsebujejo vse obvezne sestavine, ki jih navaja 61.g člen, vzpostavili pa so tudi sistem dolžnega nadzorstva, kar jim nalaga 61.h člen.
Če bi bilo izvajanje izpodbijanih določb zadržano v tem trenutku, bi to po presoji vlade povzročilo veliko zmedo v pogodbenih odnosih, tudi ponovno spreminjanje (prilagajanje) pogodb, lahko pa tudi neenak položaj strank.
S tem pa so povezani tudi stroški (stroški priprave pogodb, svetovanje, kadrovske okrepitve, organizacija dela), ki bi jih imeli deležniki, ki so se že prilagodili spremenjeni ureditvi. Tudi prehodno obdobje, novela je namreč začela veljati aprila, izpodbijani členi pa začnejo veljati z novim letom, je bilo po mnenju vlade dovolj dolgo, da so se deležniki v verigi preskrbe s hrano lahko pripravili na spremenjeno ureditev.
Po mnenju vlade podpisniki ustavne pobude ne dosegajo polovice tržnega deleža v trgovini na drobno v Sloveniji, večina podpisnikov ustavne pobude ustvari le manjši del svojih prihodkov s poslovanjem s prehrambnimi proizvodi.
"Škodljive posledice, ki bi po navedbah predlagatelja pobude domnevno nastale, če bi se sporne določbe izvrševale, po oceni vlade ne bi pretehtale nad škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se te določbe ne bi izvrševale. Vlada ocenjuje, da bi bile zato posledice začasnega zadržanja hujše, kot če bi se izpodbijane določbe izvrševale," navaja vlada in poudarja, da je temeljni namen novele zakona zaščita šibkejše stranke v pogodbenem odnosu.
Opozorila tudi v DZ-ju
Da predlog za začasno zadržanje ni utemeljen in da bi bila škoda večja, če se izpodbijane določbe ne bi izvajale, meni tudi parlamentarna zakonodajnopravna služba. Ta v mnenju, ki ga je nedavno sprejel odbor DZ-ja za kmetijstvo kot matično delovno telo, med drugim poudarja, da izpodbijana ureditev nedovoljenih ravnanj pomeni le nadgradnjo od leta 2014 uveljavljene ureditve, za katero pa predlagatelji v predlogu za začasno zadržanje navajajo, da ji ne nasprotujejo.
2. Povračilo za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimana oziroma izdelkov.
3. Povračilo za postavitev izdelkov na police na prodajnih mestih, razen še se stranki pisno dogovorita o izpostavitvi blaga na posebej izpostavljenih prodajnih površinah.
4. Zaračunavanje promocije blaga, razen če se stranki pisno dogovorita o promocijskih storitvah, ki bodo opravljene in je to mogoče dokazati.
5. Povračilo stroškov za sklenitev pogodbe.
6. Prispevek za širitev prodajne mreže trgovine, izboljšanje ali preureditve obstoječih prodajnih mest, širitev skladiščnih zmogljivosti, širitev distribucijskega omrežja in podobnih aktivnosti.
7. Vračilo dostavljenih, a neprodanih izdelkov in tudi izdelkov, ki jim je potekel rok uporabnosti, ali zaračunavanje nadomestil, povezanih z navedenim neprodanim blagom, razen za izdelke, ki so bili dostavljeni prvič, ali kadar gre za blago, ki ni hitro pokvarljivo in katerega rok uporabe je še najmanj ena tretjina od dostave do zapadlosti, če je vračilo tovrstnih izdelkov opredeljeno v pogodbi.
8. Plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah.9. Redno ali nesorazmerno zaračunavanje popusta za plačilo računov pred rokom zapadlosti.
10. Zaračunavanje nadomestila za zmanjšanje prometa, prodaje ali marže zaradi zmanjšane prodaje določenega blaga.
11. Nespoštovanje plačilnih rokov iz tega zakona.
12. Neprevzemanje dogovorjenih količin izdelkov skladno z dogovorjeno dinamiko odkupa, če ta odstopa od dogovora za več kot 25 odstotkov.
13. Pogojevanje sklenitve pogodbe oziroma poslovnega sodelovanja s protidobavo po nekonkurenčnih pogojih.
14. Zahteva po ekskluzivnosti prodaje posameznega blaga, razen za blago, ki je proizvedeno za prodajo pod trgovinsko blagovno znamko ali na zahtevo stranke in po strankinih specifikacijah.
15. Pogojevanje sklenitve ali podaljšanja pogodbe ali prevzema izdelkov z zahtevo po proizvodnji in dobavi izdelkov za trgovinsko blagovno znamko, ki se štejejo za zamenljive z blagovnimi znamkami proizvajalca.
16. Zahteva pogodbene stranke, da druga pogodbena stranka ne prodaja izdelkov tretjim strankam po nižjih cenah od tistih, ki jih plača sama.
17. Prekinitev naročil posameznega blaga ali bistveno zmanjšanje naročila brez predhodnega pisnega obvestila v roku, določenem v pogodbi, pri čemer rok ne sme biti določen neprimerno.
18. Diskriminatorno ali nesorazmerno zaračunavanje nadomestila za razkladanje dobavljenega blaga.
19. Prenos poslovnega tveganja na stranko, ki dobavlja, in zaračunavanje povračil za kalo, razlitje, poškodbe, inventarni manko ali krajo po prevzemu izdelkov.
20. Prenos poslovnega tveganja na stranko po dobavi za naložene globe ali druge kazni, razen če je globa ali druga naložena kazen zaradi pomanjkljivosti blaga, za katero je odgovoren dobavitelj.
21. Določanje nesorazmernih ali nepoštenih pogodbenih kazni.
22. Prepoved odstopa terjatev.
23. Neizpolnjevanje obveznosti glede pisne oblike pogodbe, sklenitve pogodbe pred dobavo blaga in obveznih sestavin pogodbe iz 61.g člena tega zakona.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje