Newyorški indeks S&P 500 je v petek, ko so v ZDA poročali o drugem primeru koronavirusa (tokrat v Čikagu), ki se iz Kitajske hitro širi po svetu, izgubil 0,9 odstotka, kar je največ po oktobru. Tudi tedenske izgube vseh treh najpomembnejših newyorških indeksov (Dow Jones, S&P, Nasdaq) so približno enoodstotne. Nič pretresljivega, vseeno pa je opaziti, da so kupci izgubili zalet, potem ko se je leto 2020 začelo zelo spodbudno in se je denimo Dow Jones že zelo približal novemu mejniku, 30 tisoč točkam. Zdaj je spet pod 29 tisoč točkami. Borzniki se bojijo posledic novega virusa, ki v času kitajskega novega leta močno vpliva na dogajanje v drugem največjem svetovnem gospodarstvu. Za ilustracijo: leta 2003 je bila po nekaterih ocenah zaradi epidemije sarsa kitajska gospodarska rast nižja za eno odstotno točko.

Intel presenetil z dobičkom
Ker se je lani gospodarska rast precej upočasnila in se številni sprašujejo, ali ni že čas za konec več kot desetletnega rohnenja borznega bika, so vlagatelji postali previdni. Sprašujejo se, ali vrednotenja niso previsoka, zaupanje je dodatno omajal pojav koronavirusa. Izgube bi bile sicer precej večje, če ne bi ameriška podjetja večinoma sporočala spodbudne četrtletne rezultate. Sezona objav dosežkov zadnjega lanskega četrtletja so odprle največje banke, v zadnjem tednu sta z dobičkom razveselila Intel (delnice proizvajalca polprevodnikov so v petek poskočile za približno osem odstotkov, potem ko je četrtletni dobiček porasel za osem odstotkov, na dobrih 20 milijard dolarjev) in tudi American Express. Naslednji teden bodo o četrtletnem poslovanju poročali Apple, McDonald, Tesla, Amazon, Boeing in Facebook.

Sorodna novica V Evropi verjetni novi primeri okužbe s koronavirusom

V torek se bo gorivo pocenilo
Varno zatočišče so spet državne obveznice. Donosnost desetletne ameriške obveznice (giblje se v obratni smeri kot cena obveznice) je zdrsnila najnižje v zadnjih treh mesecih, na 1,68 odstotka. Ob novicah, kako v številnih kitajskih mestih omejujejo oziroma prepovedujejo javni promet, je nafta drsela navzdol. Vrednost brenta, ki je bila na začetku januarja po umoru iranskega generala Solejmanija že nad 70 dolarji, je zdrsnila na 60 dolarjev. Tedenska izguba je s tem kar sedemodstotna. Nemiri na finančnih trgih tako Sloveniji v torek prinašajo nižje cene goriva. Kako bo v prihodnje, bo odvisno tudi od marčevskega zasedanja držav članic Opeca. Kartel utegne še oklestiti proizvodnjo in tako preprečiti nadaljnje padanje cen nafte.

Trumpov poraz bi zvišal cene zlata
Nekaj zmede na delniških trgih je podžgalo cene zlata, ki so pri 1575 dolarjih za 31,1-gramsko unčo spet zelo blizu večletnemu vrhu. Jeff Currie, analitik pri Goldmanu Sachsu, napoveduje nadaljnji vzpon zlata in preboj meje 1600 dolarjev za unčo. Že lani je bil eden redkih, ki je verjel v lepo rast cen zlata. Precej bo odvisno od razpleta ameriških volitev. Če bo Donald Trump izgubil in bi v Belo hišo prišel demokratski kandidat, ki bi se lotil višanja davkov, bi to lahko povzročilo do 20-odstotni padec Wall Streeta in novo rast zlata. Cene paladija so se zadnje dni ohladile, v petek je ta plemenita kovina zdrsnila do 2262 dolarjev za unčo, nadaljuje pa se divja rast rodija, potem ko je njegova cena že v prvih treh tednih letošnjega leta porasla za 55 odstotkov.

Silovit vzpon cen rodija
Rodij je pred 12 leti stal rekordnih 10 tisoč dolarjev za unčo oziroma desetkrat več kot zlato. Zdaj je spet splezal tako visoko in v petek dosegel 9985 dolarjev. To je približno 300 odstotkov več kot pred enim letom. Podobno divjo rast uprizarja tudi paladij, ki je pred dnevi presegel rekordnih 2500 dolarjev za unčo, v primerjavi z dnom ob izbruhu finančne krize 2008 je paladij poskočil za več kot 1400 odstotkov. Vzrok za takšno rast je povpraševanje avtomobilske industrije in tudi strožjih kitajskih predpisov o izpustih. Dobre štiri petine svetovnega povpraševanja po rodiju in paladiju je povezanega z avtomobilsko industrijo. Poenostavljeno: rodij in platina pomagata strupene izpuste, kot je ogljikov monoksid, v avtomobilih spremeniti manj škodljive substance, preden gredo ti skozi izpušno cev.