"Ne še (not yet)," je na novinarski konferenci po rednem Fedovem zasedanju guverner Jerome Powell odgovoril na vprašanje, ali je že čas za zmanjšanje obsega odkupovanje obveznic (taper tantrum), kar že nekaj let pozitivno vpliva tako na delniške kot obvezniške trge. Fed napoveduje, da bo "akcijo" nadaljeval v istem ritmu, čeprav pričakuje višjo gospodarsko rast od prejšnje ocene. BDP naj bi v ZDA letos porasel za 6,5 odstotka, kar je precej več od decembrske ocene (4,2 %). Inflacija naj bi letos dosegla 2,2 odstotka, dolgoročno pa ostala pri približno dveh odstotkih. Ker Powell v svojih stališčih ostaja golobji (dowish), kot v finančnem svetu imenujejo tiste, ki stavijo na bolj ohlapno politiko, je newyorški indeks Dow Jones v sredo prvič presegel mejo 33 točk. Toda v drugi polovici tedna ni šlo več navzgor, donosnost desetletne ameriške obveznice je namreč dosegla že 1,74 odstotka (največ v zadnjih 14 mesecih), kar je ohladilo nakupno vnemo na Wall Streetu. Tedenski "izplen" je tako negativen – Dow je v petih dneh izgubil pol odstotka.

Fed bankam pristrigel peruti
Fed je konec tedna presenetil z odločitvijo, da poslovnim bankam ne bo podaljšal ugodnosti, ki jih je sprejel pred enim letom ob vrhuncu panike, ki je na finančnih trgih zavladala ob zapiranju največjih svetovnih gospodarstev. Takratni odlok je bankam dopustil, da so pri izračunu kapitalske ustreznosti iz svojih bilanc izključile državne obveznice in depozite, ki so jih imele banke pri Fedu. Poteza je pred letom dni pomirila obvezniške trge, a teh ugodnosti bo z 31. marcem konec. Fed meni, da so banke dovolj močne, da jim ne bo treba na silo prodajati vladnih obveznic, da bi zadostile kapitalski ustreznosti. Vseeno so (zaradi strahu, da bodo banke znižale posojilno dejavnost) delnice finančnih velikanov v petek vidno izgubljale, tečaj Wells Farga se je znižal za tri odstotke. Vlagatelji se tudi bojijo, da bodo šle zahtevane donosnosti obveznic zdaj še višje. Pri desetletni obveznici se je donosnost letos povzpela celo za 80 bazičnih točk (0,8-odstotne točke), kar je v nasprotju z vsemi pričakovanji.

Glavna skrb je inflacija
Vse to, kar se letos dogaja na obvezniških trgih (padci cen obveznic in posledično vse višje zahtevane donosnosti), vlagatelje skrbi celo bolj kot epidemija. Prvič, odkar je covid svet postavil na glavo, namreč po anketi Bank of America na vrhu seznama največjih tveganj na delniških trgih ni epidemija, ampak - inflacija. V marčevski anketi med 220 vlagatelji, ki upravljajo s skupno 630 milijardami premoženja, je bila za 37 odstotkov sodelujočih skrb številka 1 inflacija, ki bi lahko "udarila" s koncem epidemije, na takšen scenarij pa že opozarjajo gibanja na obvezniških trgih. Na drugem mestu je s 35 odstotki morebitna Fedova preostra reakcija na gospodarsko okrevanje in zniževanje obsega odkupov obveznic, na tretjem mestu (15 odstotkov) pa je epidemija. Prvič po februarju 2020 tako glavna skrb ni bila povezana s covidom-19 in vsem, kar sodi zraven. V anketi so vlagatelji v precej manjši meri kot dejavnike tveganja navajali tudi morebitne višje davke in regulacijo ter nevarnost borznega mehurčka.

Nov supercikel? IEA se ne strinja!
Naftni trg je le dočakal večji popravek, v četrtek, ko so nekatere evropske države napovedale nove ukrepe za zajezitev novega koronavirusa (kar nekaj težav pa je tudi s cepivom), je cena strmoglavila za več kot šest odstotkov. Pri Goldman Sachsu in Morgan Stanleyju menijo, da velja izkoristiti padec, saj bo povpraševanje okrevalo, ponudbeno stran pa bo zaznamovala restriktivna Opecova politika. JPMorgan verjame, da bo v zadnjem letošnjem četrtletju povprečna cena brenta nad 70 dolarjev, Goldman Sachs pa napoveduje, da bo do poletja brent nad 80 dolarji. Nad mejo 70 dolarjev je bil brent že pred nekaj dnevi, a je zdaj padel na dobrih 63 dolarjev za 159-litrski sod. Sedemodstotna tedenska izguba je največja po novembru. Zaradi izjemne letošnje rasti cen nafte (več kot 35 odstotkov) je vse več visokoletečih napovedi, da spremljamo nov supercikel in da bo padla tudi meja 100 dolarjev. Mednarodna agencija za energijo ne deli tega mnenja in poudarja, da nafte preveč, ne premalo.

Nove in nove milijarde na kriptotržišču
Bitcoin je na začetku tedna doživel popravek, včeraj pa se spet le na nekaj dolarjev približal 60 tisoč dolarjem. Bikovska gibanja se tako nadaljujejo, sveža rast je povezana tudi s pričakovanji, da bodo Američani del zneska, ki ga te dni dobivajo na svoje račune (1400 dolarjev v okviru Bidnovega 1,9 bilijona dolarjev vrednega svežnja), vložili v kriptovalute. Graf, ki ga je od lanskega "halvinga" zarisal bitcoin, je mamljivo osupljiv: +552 odstotkov, zlato pa je v tem obdobju komaj kaj zraslo (več v priloženem tvitu). Kako denar drvi na ta trg, lepo pokažejo sveži podatki: letos je v sklade, ki vlagajo v kriptovalute, priteklo že 4,2 milijarde dolarjev, pri čemer je opazna vse večja vloga etra. S tem je že jasno, da bo prvo letošnje četrtletje še "močnejše" kot zadnje lansko četrtletje, ko so vlagatelji v digitalno premoženje vložili 3,9 milijarde dolarjev. In še podatek banke JPMorgan, ki morda nakazuje, da je šla evforija že predaleč: letos so mali vlagatelji skupaj kupili 178 tisoč bitcoinov, institucionalni pa 172 tisoč. V zadnjem lanskem četrtletju je bilo razmerje še v korist institucionalnim vlagateljem, ki so kupili za dobrih 300 tisoč bitcoinov, "retail" vlagatelji pa nekaj več kot 200 tisoč.