Applove delnice so na začetku tedna dosegle novo rekordno vrednost, tržna kapitalizacija proizvajalca iPhonov pa je spet nad bilijonom dolarjev. Foto: Reuters
Applove delnice so na začetku tedna dosegle novo rekordno vrednost, tržna kapitalizacija proizvajalca iPhonov pa je spet nad bilijonom dolarjev. Foto: Reuters

Zaradi četrtletnih rezultatov McDonald'sa, ki so bili nekoliko slabši od pričakovanj (delnice so padle za pet odstotkov), je Dow Jones torkovo trgovanje končal pri 26.788 točkah, kar pomeni 0,15-odstoten zdrs. Nekaj več sta izgubila S&P 500 in Nasdaq. Facebookove delnice so zanihale za štiri odstotke navzdol, saj se pripravlja zakonodaja, ki bo omogočila, da se bodo podatki med posameznimi družbenimi omrežji lažje prenašali. Cena nafte brent se je povzpela za skoraj dva odstotka, za 159-litrski sod je bilo treba plačati tudi več kot 60 dolarjev. Opec se je v sodelovanju z Rusijo julija odločil, da za devet mesecev podaljša dogovor o znižanju proizvodnje za 1,2 milijona sodov dnevno, na decembrskem zasedanju pa naj bi še dodatno oklestil črpanje.

Dobitna kombinacija: novi iPhone in omrežje 5G
Nov rekord so v ponedeljek dosegle Applove delnice, za katere je bilo treba plačati že več kot 240 dolarjev, s čimer se je njihov tečaj letos zvišal za več kot 50 odstotkov, tržna kapitalizacija pa je spet nad bilijonom dolarjev (tisoč milijard). Za svežo rast je zaslužna tudi analiza ameriške banke Raymond James, kjer so analitiki ciljno vrednost delnice z 250 premaknili na 280 dolarjev. Na toliko delnice ni ovrednotil še noben analitik. Apple naj bi septembra 2020 predstavil novi pametni telefon iPhone, ki bo podprt z omrežjem 5G. Apple bi utegnil po nekaterih ocenah na račun odlične prodaje v Severni Ameriki naslednje leto prodati 198 milijonov primerkov tega kultnega izdelka. Podjetje iz Cupertina hkrati krepi tudi prihodke iz storitvene dejavnosti, ki trenutno že presegajo polovico celotne pogače.

Jamie Dimon se boji, da bodo imele negativne obrestne mere, ki se vse bolj zažirajo v finančni sistem, neslutene posledice. Foto: EPA
Jamie Dimon se boji, da bodo imele negativne obrestne mere, ki se vse bolj zažirajo v finančni sistem, neslutene posledice. Foto: EPA

Ne predstavljamo si, kaj bodo prinesle negativne obresti
Jamie Dimon, prvi mož banke JP Morgan Chase, je posvaril, da zniževanje obrestnih mer, kar je zadnje čase "modus operandi" centralnih bank po vsem svetu, ne bo prineslo večjega izposojanja denarja in prav tako ne gospodarske rasti. "Slabo je, če je to daljši čas del denarne politike, saj prinaša posledice, ki jih še ne razumemo popolnoma," o vedno bolj negativnih obrestnih merah razmišlja Dimon. Obdobje negativnih obrestnih mer je pred desetletjem začela Švedska, zgledu so sledile centralne banke Danske, Švice in Japonske, tudi Evropska centralna banka ima depozitno obrestno mero negativno (-0,5 %). Ken Rogoff, profesor s Harvarda, je prepričan, da bodo tudi v ZDA obresti prej ali slej negativne.

Več kot polovica bank bi bila v naslednji krizi v velikih težavah
Poznavalci ugotavljajo, da to ne povečuje agregatnega povpraševanja oziroma podjetij ne spodbuja k dodatnim investicijam, ki so zelo pomemben del gospodarske rasti. Mednarodni denarni sklad v oktobrskem poročilu tudi opozarja, da negativne obrestne mere načenjajo dobičkonosnost bank in povzročajo vedno večjo zadolženost, kar bo velika težava, ko bodo centralne banke spet vodile normalno denarno politiko. IMF ugotavlja tudi, da bodo obresti v območju evra, v Švici in na Japonskem še nekaj let v negativnem območju. Še bolj alarmantna je ocena svetovalne družbe McKinsey, ki ugotavlja, da je skoraj 58 odstotkov bank po vsem svetu prešibkih, da bi lahko preživele naslednjo gospodarsko krizo, ki jo bodo seveda spremljale negativne obrestne mere.

Kriptovalute, torek ob 23.00tedenska spremembatečaj (v USD)
bitcoin-0,67 %8.158
ether-4,23 %173
XRP+2,35 %0,295
bitcoin cash+3,09 %230
litecoin-1,18 %54,36
binance coin-0,95 %18,33

Boljši časi za evro?
Vrednost evra je v petek skoraj dosegla 1,12 dolarja, v torek pa je evropska valuta zdrsnila do 1,1118 dolarja. "V zadnjih dneh smo priča zatišju na valutnih trgih, pa naj bo pri kanadskem dolarju, ki se ni odzval na rezultate volitev, pri kitajskem juanu, kjer se trgovci odzovejo le na 'prava' presenečenja, običajni komentarji predsednika Trumpa jih ne zanimajo preveč, ne nazadnje, potem ko je precej pridobil, se je umiril tudi angleški funt, čeprav zgodbi z brexitom še ni videti konca. Zadnji podatki iz ZDA kažejo, da recesija še ni pred vrati, ker pa ima Fed več možnosti za nižanje obrestne mere kot ECB, analitiki v tem trenutku pričakujejo, da se bo evro v naslednjem obdobju krepil proti ameriškemu dolarju," nam je povedal Jernej Kastelic, vodja skupine za trgovanje s finančnimi instrumenti pri NLB-ju.