V Evropi je brezstično plačevanje prisotno že približno pet let, zdaj pa se počasi uveljavlja tudi pri nas. Foto: Reuters
V Evropi je brezstično plačevanje prisotno že približno pet let, zdaj pa se počasi uveljavlja tudi pri nas. Foto: Reuters
Mercator
Trgovci pričakujejo, da bodo nove kartice pospešile nakupe. Foto: BoBo

Na kartici, ki je opremljena s simbolom zvočnega signala, je čip, na katerem so shranjeni podatki, potrebni za plačilo. Čip te podatke z majhno anteno posreduje čitalni napravi. Ko se v trgovini na zaslonu blagajne prikaže znesek, ki ga moramo plačati, kartico le približamo čitalni napravi na razdaljo nekaj centimetrov. Signal, ki potrdi odobreno transakcijo, pomeni, da je bilo plačilo že sporočeno banki, ki je obremenila vaš bančni račun in vknjižila denar v dobro trgovcu, pojasnjujejo na ZPS-ju.

, a kmalu se bodo štirim bankam, ki takšne kartice že ponujajo, pridružile še tri.

Plačevanje z brezstičnimi karticami v tem trenutku ponujajo na NLB-ju, NKBM-ju, Gorenjski banki in Deželni banki Slovenije (DBS). Na NLB-ju so nam pojasnili, da je plačevanje z novimi karticami trenutno mogoče na več kot 5.000 terminalih po vsej državi. Novembra lani so novo tehnologijo najprej ponudili prek MasterCardovih kartic, sedaj pa jo omogočajo tudi prek določenih kartic Maestro (Študentska, Klasična, Zlata in Platinasta kartica Maestro).

Tudi v DBS-ju in Gorenjski banki je novo vrsto kartice mogoče dobiti v obliki kreditne kartice MasterCard ali Maestro, so pojasnili. V NKBM-ju pa so februarja letos svojim strankam plačevanje s tehnologijo NFC najprej ponudili prek debetnih Visa kartic, od aprila letos pa nudijo tovrstno plačevanje tudi prek kreditne kartice Visa in MasterCard.

Glavna značilnost tovrstnih kartic, za nekatere prednost, za druge slabost, je, da za plačila do 15 evrov vpis varnostne kode PIN na terminalu ni več potreben, temveč se kartica zgolj približa terminalu, s katerim si izmenjata podatke in transakcija je končana, brez vsakršne avtorizacije.

Varnostnih ukrepov je precej
Pri tem se seveda takoj pojavi vprašanje varnosti in možnosti zlorab kartic, zato nas je zanimalo, kako so na bankah poskrbeli za to področje. V NLB-ju so zapisali, da obstaja več razlogov, da nova tehnologija za stranke ne pomeni dodatnega tveganja.

Po njihovih besedah ima kupec kartico ves čas v rokah, da transakcija steče, pa jo je treba pristaviti manj kot dva centimetra stran od terminala POS. Pri tem so dodali, da se izvede le ena transakcija, četudi uporabnik kartico pomotoma večkrat prisloni k terminalu. Vsak nakup je namreč edinstveno kodiran, zato ga ni mogoče ponavljati. To nepridipravom tudi preprečuje naključno branje podatkov s kartice, poleg kodirane komunikacije pa se v transakciji med terminalom in kartico izmenja le majhna količina podatkov.

Za preprečevanje škode v NLB-ju ob tem svojim strankam ponujajo tudi možnost, da so o vseh transakcijah obveščeni, storitev je sicer plačljiva, po SMS-ih, obenem pa banka že zdaj 24 ur na dan spremlja uporabo kartic in odkriva morebitne neznačilne vzorce porabe. Če jih odkrijejo, stranko o tem obvestijo, so dodali.

Denar bi lahko dobili tudi nazaj
Na vprašanje, ali je potem v primeru zlorab stranka upravičena do povračila ukradenega zneska, so odgovorili, da tovrstne primere obravnavajo individualno, in sicer na podlagi pisne reklamacije imetnika kartice.

Tudi v NKBM-ju vse takšne primere obravnavajo individualno, vendar bi bila stranka v primeru nezakonite transakcije upravičena do povračila, so potrdili. Takšno politiko imajo tudi v Gorenjski banki. Glede varnostnih mehanizmov pa so zapisali le, da je za zneske, višje od 15 evrov, treba vtipkati kodo PIN.

Če uporabnik opravi več zaporednih transakcij, manjših od 15 evrov, mora naslednji nakup opraviti z varnostno kodo PIN. To možnost nudi tudi NLB. Za koliko zaporednih transakcij natančno gre, v nobeni od bank niso napisali.

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so sicer zapisali, da je pri naših severnih sosedih ta meja postavljena pri štirih transakcijah oz. največ 60 evrov.

V DBS-ju zlorabe preprečujejo z "dodatnim nadzorom banke nad poslovanjem uporabnikov z brezstično kartico. Če obstaja sum zlorabe, banka uporabnika kartice kontaktira in preveri upravičenost suma." V Gorenjski banki pa zatrjujejo, da so vzpostavljeni "določeni varnostni parametri, ki spremljajo brezstične transakcije brez PIN-a v določenem časovnem obdobju".

Na novo kartico ste bolj ali manj obsojeni
Če ste do novejših tehnologij nezaupljivi, imate ob tem na voljo bolj malo možnosti, saj zgolj NLB omogoča, da se stranke odločijo za navadno plačilno kartico, če jim brezstična ne ugaja. V NKBM-u je ta možnost na voljo le za debetne kartice Visa in navadne kreditne kartice Visa, medtem ko v DBS-ju stranke brezstične kartice ne morejo zavrniti.

"Razvijamo pa sistem, ki bo uporabniku kartice omogočal, da se sam odloči, do katere višine sredstev bo lahko posloval brezstično, obenem pa se bo lahko uporabnik tudi odločil, da ne želi poslovati brezstično," so dodali v DBS-ju. Podobno so zapisali v Gorenjski banki; svojim komitentom sicer ne nudijo možnosti izbire, bodo pa na NFC kartici v kratkem omogočili tudi ukinitev brezstičnih plačil, tako, da jo bodo komitenti lahko uporabljali le stično.

Čeprav novo tehnologijo ta hip ponujajo le tri banke, pa so tri že napovedale njihovo uvedbo še v letošnjem letu – PBS, Delavska hranilnica (DH) ter SKB. V SKB-ju so ob tem pojasnili, da jih bodo začeli uvajati v drugi polovici letošnjega leta, in sicer najprej prek kartic Visa in MasterCard. V DH-ju bodo imele stranke tudi možnost izbire tehnologije. Preostale banke so odgovorile, da brezstičnih kartic ne ponujajo.

Na kartici, ki je opremljena s simbolom zvočnega signala, je čip, na katerem so shranjeni podatki, potrebni za plačilo. Čip te podatke z majhno anteno posreduje čitalni napravi. Ko se v trgovini na zaslonu blagajne prikaže znesek, ki ga moramo plačati, kartico le približamo čitalni napravi na razdaljo nekaj centimetrov. Signal, ki potrdi odobreno transakcijo, pomeni, da je bilo plačilo že sporočeno banki, ki je obremenila vaš bančni račun in vknjižila denar v dobro trgovcu, pojasnjujejo na ZPS-ju.