V mariborski nadškofiji so za MMC povedali, da pogovori o prodaji potekajo, da pa več podatkov do izteka prodaje ne morejo izdati. Tako niso želeli izdati, s kom se pogovarjajo o prodaji, so pa zanikali, da bi bila to družba Telemach oz. njen lastnik Liberty Global. Dodali so, da ne razmišljajo o prodaji deleža slovenskim konkurentom.

Škofija zanika pogovore s Telemachom
Družba Telemach pa je za MMC povedala, da se pogovarjajo z mariborsko nadškofijo in da so pogovori trenutno v začetni fazi. Pripravljeni so plačati tržno vrednost, opredeljeno na podlagi podatkov o sredstvih, finančnih izkazih in poslovanju družbe T-2.

Vrednost T-2-ja bo ocenjena po pregledu poslovanja
V javnosti so nedavno zaokrožile informacije, da naj bi med T-2-jem in Telemachom obstajalo veliko neskladje med vrednostjo, na katero ocenjujejo T-2. Mariborska nadškofija naj bi podjetje ocenila na vrednost med 350 in 400 milijonov evrov, Liberty Global, ki je lastnik Telemacha, pa na od 100 do 150 milijonov evrov. Telemach je seznanjen s podatki "o presenetljivo (nerealno) visokih zneskih domnevnih pričakovanj prodajalcev", vendar pa bo natančnejšo oceno lahko podal šele po pregledu dokumentov T-2-ja. Telemach z nakupom T-2-ja ne bi bistveno povečal tržnega deleža na področju kabelske televizije, saj T-2 tu nima pomembnejšega deleža, so v podjetju povedali za MMC.

Združitev bi koristila konkurenčnosti
Menijo, da ob upoštevanju obstoječih tržnih deležev ponudnikov storitev kabelske televizije, širokopasovnega dostopa do interneta in digitalne telefonije na trgu še vedno vodi Telekom Slovenije, zato združitev ne bi imela negativnih posledic na razmere na trgu. Združitev bi pomenila povečanje dosegljivosti storitev UPC Telemacha, kar bi po njihovem mnenju povečalo učinkovitost konkurence.

UVK bi preveril vpliv na konkurenčnost na trgu
Z urada za varstvo konkurence pa so za MMC sporočili, da bi morebiten prevzem družbe T-2 s strani Telemacha, ob izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev, lahko predstavljal koncentracijo, ki bi jo bilo potrebno priglasiti Uradu. Ta bi v skladu z določbami Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, o zadevi presojal tudi v smislu krepitve tržnih deležev in vpliva na konkurenco na upoštevnem trgu. V skladu z ugotovitvami lahko urad izda odločbo, da je koncentracija skladna, pogojno skladna ali neskladna s pravili konkurence.

Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence kot prepovedane določa koncentracije, ki povečujejo moč enega ali več podjetij, posamično ali skupno in pri tem bistveno zmanjšujejo ali onemogočajo učinkovito konkurenco na upoštevnem trgu. Udeleženci koncentracije morajo to priglasiti uradu za varstvo konkurence v primerih, ki jih določa 12. člen zakona.

A.M./A.K.K.