Ob prvi razglasitvi epidemije je vlada določila, da delavcem v gospodarstvu, ki med epidemijo delajo, vsak mesec pripada 200 evrov neobdavčenega dodatka, so spomnili v sindikatu obrti in podjetništva Slovenije. Ob razglasitvi drugega vala epidemije pa so tudi delavci v gospodarstvu izpostavljeni okužbam, a so "nedopustno diskriminirani v primerjavi z delavci v javnem sektorju".

Kot so pojasnili, delavcem v javnem sektorju na podlagi kolektivne pogodbe za javni sektor pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače, nekatere skupine znotraj javnega sektorja pa so upravičene še do dodatnih 30 odstotkov dodatka.

"Vlado prosimo, da obrazloži razliko med javnim uslužbencem in delavcem v gospodarstvu, ki oba izpolnjujeta zgoraj zapisane kumulativne pogoje, saj razlike v izpostavljenosti in vrednosti življenj enih in drugih ni. Kakšen argument je v korist temu, da javni uslužbenec prejme 65 odstotkov dodatka, delavec v gospodarstvu pa nič?" so se vprašali.

Čistilke delajo v bolnišnicah, zaposlene pa so v čistilnih servisih, zato dodatka ne dobijo

Kot primer so navedli čistilke v bolnišnicah, ki so zaposlene v zasebnih družbah in servisih, ki prek javnih razpisov prejemajo javni denar, a jih ne zavezuje kolektivna pogodba za javni sektor. Zato jim dodatek ne pripada, bi pa jim, če bi bile zaposlene neposredno v bolnišnici. "V čem je razlika v smislu izpostavljenosti okužbam?" so ob tem vprašali v sindikatu.

Enako po njihovi oceni velja za delavce v čistilnicah in pralnicah perila, ki izvajajo naloge pranja perila za bolnišnice. Zaposleni v teh delovnih okoljih, predvsem v nečistih delih pralnic, so prav tako izpostavljeni okužbam, dodatek pa jim, v primerjavi z delavci v javnem sektorju, ne pripada, so opozorili, zato so vlado in ministrstvo za delo pozvali, da to "nedopustno anomalijo in diskriminacijo" nemudoma odpravi, "v enkratnem znesku ali kot dodatek, ki ga prejmejo delavci v javnem sektorju".

"Bog, ne daj," da bi okuženi delali v rdečih conah

Strokovnjaki pa so bili medtem šokirani ob predlogu, da bi pozitivni, zaposleni v zdravstvu ali v domovih za starejše, lahko v primeru odsotnosti znakov in ob dobrem počutju delali v rdečih conah, kjer so ljudje, ki so potrjeno okuženi. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak je v pogovoru za Radio Slovenija odločno zavrnila to možnost: "Bog, ne daj, bog, ne daj! Mi smo takoj poslali negativno mnenje na ministrstvo za zdravje, ko smo to slišali. To bi bilo samo teoretično mogoče, praktično pa ne."

Anketa NIJZ-ja: Okužbe se najpogosteje prenašajo na delovnem mestu

Vse kaže, da se okužbe z novim koronavirusom najbolj prenašajo na delovnem mestu. Tako je namreč pokazala anketa NIJZ-ja, ki jo je v sredo predstavila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ-ju Nuška Čakš Jager. Od 10.205 ljudi, ki so jih anketirali od 16. do 22. novembra, jih je namreč četrtina kot najverjetnejši vir okužbe navedla svoje delovno mesto.

Ob tem je Čakš Jagrova opozorila, da je zelo velik tudi odstotek tistih, ki ne vedo, kje so se gibali in kje bi se lahko okužili oz. tega nočejo povedati, kar epidemiologom onemogoča delo. Odstotek takšnih je le za odtenek nižji od tistih, ki so navedli, da so se okužili na delovnem mestu. Kot je še dodala, je velik tudi delež tistih, ki so se okužili v družini oz. v skupnem gospodinjstvu. Ta presega 20 odstotkov.

V podjetjih so po oceni infektologinje z ljubljanskega UKC-ja Mateje Logar poglavitni "krivec" za prenos predvsem malice, odmori, kavice in podobno. Takrat zaposleni hitro pozabijo na ohranjanje razdalje in nošnjo mask, je v Odmevih dejala epidemiologinja. Po njenih besedah podjetja na samih delovnih mestih izvajajo zelo dobre in številne ukrepe, zaposleni pa vedo, kako jih izvajati. Zato po njenem mnenju na tej točki ni smiselno zapirati industrije, le poskrbeti je treba, da se okužbe ne širijo na prej omenjenih neformalnih srečevanjih, na odmorih in v garderobah.

"Lahko bi imeli veliko več dela na domu, kot ga imamo"

Okužbe na delovnem mestu bi bilo mogoče preprečiti tudi z delom na domu. "Lahko bi imeli veliko več dela na domu, kot ga imamo," je v pogovoru z Darjo Groznik dejala Metoda Dodič Fikfak. "Pred epidemijo smo v Sloveniji po podatkih Eurostata imeli 6,8 odstotka ljudi, ki so delali od doma, aprila je bilo takšnih 22,5 odstotka. V primerjavi z Avstrijo, Nemčijo ali Švedsko v istem obdobju je bilo to število pri njih enkrat večje, v državah, kot so Romunija, Bolgarija, Madžarska, pa enkrat nižje." Možnost dela od doma je odvisna od tega, kakšne zaposlitve imamo, ali gre za modre ali bele ovratnike, je poudarila. "Bojim pa se, da v tem drugem valu ni posebnega razumevanja za delo na domu oziroma ga je premalo."

Čeprav je pri nas še vedno veliko industrije, v kateri delo na domu ni mogoče, pa vseeno ocenjuje, da je v mnogo primerih še vedno prisotna zgolj nezaupljivost delodajalca do delavca. "Če bi imeli natančno definirano delo, ki ga mora delavec opravljati, bi bilo veliko lažje delati od doma. Tako pa najverjetneje ne vemo, kaj naj bi delavec doma natančno delal," je še dejala in dodala, da bi se lahko iz epidemije naučili vsaj to, kako to popraviti oz. da je treba delo posameznega delavca natančneje definirati.

7663 obvestil delodajalcev o delu na domu

Na inšpektoratu za delo so za STA pojasnili, da so od 1. oktobra do vključno 23. novembra prejeli 7663 obvestil delodajalcev o delu na domu. Ker podatke spremljajo le po delodajalcih, in ne tudi po posameznih delavcih, ocene tega, koliko delavcev trenutno dela na domu, ne morejo podati.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa so za STA dejali, da bi lahko zaradi različnih omejitev na domu delala približno četrtina vseh zaposlenih. Podatkov o tem, koliko njihovih članov je organiziralo delo na domu in za koliko zaposlenih, nimajo, ker za to nimajo pravne podlage, so pojasnili.

10 odstotkom vprašanih, ki bi lahko delali od doma, delodajalec tega ni omogočil

Anketa, ki jo je v skupnem projektu Sledilnika za covid-19, Mladih zdravnikov Slovenije in Valicona opravila agencija, pa je pokazala, da sta v tednu od 9. do 15. novembra v službo hodili skoraj dve tretjini zaposlenih. Ves čas je bilo na delovnem mestu 51 odstotkov zaposlenih. 75 odstotkov anketirancev, ki so v tem tednu hodili v službo, ima delo, ki ga ni mogoče opraviti od doma. Četrtina tistih, ki so hodili v službo, pa bi lahko delala od doma, a 10 odstotkom anketiranih delodajalec tega ni omogočal, 14 odstotkov vprašanih pa se je za delo na delovnem mestu odločilo samih.

Po najnovejših podatkih statističnega urada je bilo septembra 2020 v Sloveniji 887.200 delovno aktivnih ljudi. Če izsledke iz vzorca preslikajo na celotno populacijo, to pomeni, da je v navedenem tednu približno 142.000 ljudi obiskovalo delovno mesto, čeprav za delovni proces to ne bi bilo potrebno, so še zapisali.

Desetina vprašanih, ki so bili v stiku z okuženimi ali imajo simptome, vseeno dela

Skrb vzbujajoč pa je po njihovem mnenju podatek, da delovno mesto obiskuje kar 10 odstotkov zaposlenih, ki so bili v zadnjih 14 dneh v tveganem stiku s potrjeno okuženo osebo, in celo zaposleni s simptomi okužbe z novim koronavirusom. Med tistimi, ki so v navedenem tednu obiskali delovno mesto, jih je 10 odstotkov navedlo en simptom, devet odstotkov pa dva ali več simptomov, ki so najpogostejši pri bolezni covid-19.