Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh se je na posvetu v državnem svetu strinjal, da je v današnjem času nesprejemljivo, če po več kot treh desetletjih obstoja države še vedno ni izpolnjeno pričakovanje prebivalstva na teh območjih po sodobni cesti, ki bo povezala obmejni in razmeroma zaprti regiji s središčem države ter bo omogočala dnevne ekonomske migracije mladih, privabljala vlagatelje v gospodarstvo in ohranjala obstoječo kondicijo mnogih uspešnih podjetij.

Velik del krivde za to je pripisal civilnim iniciativam, ki nasprotujejo izbiri trase in z uporabo vseh mogočih pravnih sredstev ovirajo uveljavljanje javnega interesa, pa tudi politiki, ki zaradi dnevno-političnih koristi spodkopava strokovne odločitve pristojnih inštitucij. Aktualna vlada se je po njegovem takoj po s strani Darsa prejetih informacijah o zaznanih zamudah pri načrtovanju in gradnji projekta lotila preverjanja časovnice in zahtevala njeno optimizacijo v vseh fazah priprave in izvedbe projekta.

"Zaradi želje po realni časovnici zamujamo z njeno predstavitvijo javnosti, kar pa ne pomeni, da se projekt upočasnjuje oziroma da se ne izvaja," je dejal Rajh, ki o rokih danes ni govoril, saj so na predlog Darsa pripravljeno časovnico posredovali v revizijo uglednemu slovenskemu strokovnjaku, bodo pa ti predstavljeni do konca meseca. Ob tem je pozval vse, da prepoznajo strateški pomen projekta ter da s svojimi dejanji in pravnimi postopki ne zavlačujejo gradnje.

Sorodna novica Tretja os: Predaleč od večine Slovencev, premalo jasna linija odgovornosti

Opozorila o zamujenih gospodarskih in turističnih priložnostih

Po besedah članice uprave Darsa Lidije Kegljevič Zagorc je večina preteklih zamud nastala v fazi upravnih postopkov, pri čemer je veliko vprašanje, ali lahko zaradi tega za pospešitev postopkov skrajšajo čas gradnje. Gre namreč za zelo zahteven projekt, zato so tudi predlagali preveritev s strani strokovnjaka, saj ne želijo s tem vplivati na kakovost gradnje.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je opozoril, da je bila Koroška že v preteklosti omenjena kot regija, skozi katero ne pelje avtocesta, kar je ogrozilo njen gospodarski in družbeni razvoj, zmanjšalo turistični potencial in mobilnost prebivalcev, manjši je tudi interes po naložbah. "S podobnimi posledicami se zaradi nerazumnih zamud pri realizaciji projekta spopadajo tudi druge regije vse od Dravograda do Metlike. Škode v številkah ni izračunal še nihče, a bi bila zagotovo enormna," je dodal.

Po besedah izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Mitje Gorenščka je izgradnja sodobne infrastrukture osnova za regionalni razvoj in morebitna prihodnja vlaganja v regijska gospodarstva. Zaskrbljenost nad zamiki časovnice so že neštetokrat izrazili tudi predstavniki gospodarskih organizacij, saj vsako dodatno leto še bolj šibi gospodarski potencial regij in konkurenčni položaj podjetij na tem območju.

V Sloveniji je po njegovih podatkih število podjetij med leti 2008 in 2021 zraslo za 38 odstotkov, v koroški in savinjsko-šaleški regiji pa samo za 29 odstotkov, za okoli 2000 se je v tem času zmanjšalo tudi število delovnih mest, vsaj 5000 ljudi pa se na delo vozi v druge regije. "Takšne razmere povečujejo frustracije podjetnikov in prebivalcev, ki verjetno dvakrat premislijo, če bodo svojo poslovno in zasebno pot nadaljevali v teh krajih. Zato je čas, da končno združimo moči in končamo agonijo v regiji živečih prebivalcev s cestno povezavo, saj je železniška še slabša," je dodal.

Kritike iz lokalnega okolja

Velenjski župan Peter Dermol je povedal, da bo savinjsko-šaleška regija v kratkem izgubila 5000 delovnih mest. Zlasti na območju premogovnika si zato nekoč želijo odpiranje novih delovnih mest, a brez prave prometne infrastrukture investitorjev ne bodo mogli privabiti. "Kot državnega politika, odgovornega za ceste, bi me bilo sram, da imamo takšno infrastrukturo, ki smo ji priča v našem okolju. Ne glede na to, katera politična stranka ali vlada kaže mišice, kdo je več naredil za tretjo razvojno os, je pravzaprav edino pravilno vprašanje, kdo je počasneje gradil in skrbel za to, da do tega projekta ne pridemo," je kritičen Dermol.

Predstavnik koroške iniciative za tretjo razvojno os Aljaž Vrhovnik je dodal, da so mladi vse bolj razočarani glede prihodnosti v tej državi, kar se najbolj kaže prav na šolskem primeru tretje razvojne osi, saj se s Koroške odseljujejo v Ljubljano in tujino. "Cesta sama ne bo prinesla napredka, bo pa prinesla upanje, da bi si pomagali sami in se postavili na noge z novimi delovnimi mesti. Rešitev je zelo preprosta. Imamo državni aparat, ki ga plačujemo vsi državljani, da nam služi ter dela za blaginjo in razvoj te države. Samo začeti je treba delati za razvoj te države," je dejal.

Tudi direktor dolenjske in belokranjske gospodarske zbornice Tomaž Kordiš je zatrdil, da si tako kot Korošci želijo sodobno in varno cesto, ki bo ustvarila razvojne priložnosti tako za gospodarski kot za negospodarski sektor s poudarkom na mladih, saj tudi pri njih zaznavajo odseljevanje mladih.

Predstavnik gospodarstva, glavni direktor Sij Metala Ravne Jernej Močnik, pa je spomnil, da so tudi sami žrtve slabih prometnih povezav, čeprav precej prispevajo v državni proračun. Zaradi vseh težav težko najdejo prevoznike, zato so njihovi stroški prevoza nedvomno višji od tistih, ki jih ima konkurenca.