38. izredna seja državnega zbora je trajala kar 11 ur. Foto: DZ/Matija Sušnik
38. izredna seja državnega zbora je trajala kar 11 ur. Foto: DZ/Matija Sušnik

DZ je na izredni seji potrdil tretji obsežnejši sveženj ukrepov, ki jih je z namenom blažitve posledic epidemije novega koronavirusa za gospodarstvo in državljane pripravila vlada. Tokratni ukrepi so vredni milijardo evrov. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 kot nosilni ukrep prinaša subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.

Da bi ohranili čim večje število delovnih mest, se za mesec dni, do konca junija, podaljšuje tudi subvencioniranje čakanja na delo. V nasprotju s prvotnimi načrti vlade bodo do subvencioniranja čakanja na delo tudi v juniju predvidoma upravičeni vsi delodajalci, ne le tisti iz panoge turizma in gostinstva. Poslanci koalicije so namreč k predlogu tretjega protikoronskega zakona vložili dopolnilo s takšno vsebino.

Do vseh prebivalcev pa zakon sega s turističnimi boni, ki jih bo mogoče izkoristiti za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji. Polnoletni bodo prejeli bone v višini 200 evrov, mlajši v višini 50 evrov, unovčiti pa jih bo mogoče do konca leta.

Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik
Sorodna novica Počivalšek: Zloraba bonov z dvigovanjem cen turističnih storitev je nesprejemljiva

Predlog t. i. tretjega protikoronskega svežnja je na izredni seji DZ-ja predstavil minister za delo Janez Cigler Kralj. Kot je pojasnil, bo lahko pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo tudi še v juniju uveljavljal vsak delodajalec v Sloveniji. Izjema bi bili proračunski uporabniki, večje finančne družbe in predstavništva tujih organizacij. Če bo DZ koalicijsko dopolnilo podprl, bo torej razen omenjenih izjem veljal za vse, ob čemer je minister opomnil, da bodo morali delodajalci zaposlene napotiti na čakanje najpozneje do 30. junija.

Sam kot ključni ukrep za obdobje po epidemiji novega koronavirusa vidi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.

Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela odredil delo s skrajšanim delovnim časom od 20 do 35 ur na teden. Za preostali čas ga bo lahko napotil na začasno čakanje, pri Zavodu RS za zaposlovanje pa bo uveljavljal povračilo nadomestila plače.

Zakon je Cigler Kralj označil za logično nadaljevanje prvega in drugega svežnja protikoronskih ukrepov, ki sta segla do 1,3 milijona ljudi. "Gre za izhodno strategijo za preprečitev hujših posledic epidemije in kot pomoč gospodarstvu, da se bo lahko čim prej zagnalo v polni meri," je dejal. Vrednost tokratnih ukrepov je ocenil na do ene milijarde evrov.

38. izredna seja državnega zbora. Foto: DZ/Matija Sušnik
38. izredna seja državnega zbora. Foto: DZ/Matija Sušnik

Stranke koalicije tretji sveženj vidijo kot ustrezno spodbudo gospodarstvu

"Gre za še enega v nizu ukrepov vlade, ki bodo Slovenijo postavili v sam vrh zmagovalcev prvega vala krize covida-19," je predstavljene ukrepe komentirala Eva Irgl (SDS).

Mojca Žnidarič (SMC) pa je k podpori predlogu zakona pozvala z besedami, da krhko slovensko gospodarstvo bolj kot kdaj koli prej potrebuje spodbudo države, da se dvigne na predkrizno raven.

"Zdrs v recesijo zaradi stagnacije večine gospodarskih panog po vsem svetu je neizogiben, zato so nadaljnji pravočasni in odločni koraki še kako nujni, da bo okrevanje čim bolj učinkovito," se je strinjal Jurij Lep (DeSUS).

Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da so se zakonske rešitve iz dosedanjih dveh svežnjev protikoronskih ukrepov prijele, vendar pa je to le etapna zmaga. "Zato je vlada pripravila še tretji paket ukrepov."

Po več kot 11-urni razpravi potrdili vse interventne zakone

Opozicija opozorila na šibke točke tretjega svežnja

Nasprotno je Dušan Šiško (SNS) menil, da prva dva svežnja protikoronskih ukrepov nista bila ustrezna za vse. "Tako bo tudi zdaj," je napovedal. Kljub temu v njegovi stranki upajo, da bo večina državljanov zadovoljna, da si bo finančno delno opomogla. V tem smislu se zdijo Šišku turistični boni dobrodošli, se pa sprašuje, koliko ljudi jih bo dejansko izkoristilo.

V SAB-u ocenjujejo predlagane ukrepe kot korak v pravo smer, Vojko Starovič pa je opozoril na diskriminatorne ponudbe storitev za goste s turističnimi boni, ki se še pred sprejetjem zakona pojavljajo v javnosti.

V LMŠ-ju so zatrdili, da zakona ne bodo podprli. Igor Peček je opozoril, da je v njem nekaj spornih skrb vzbujajočih členov, med katerimi je izpostavil podaljšanje ukrepov s področja oddaje presežnih količin embalaže in pridobivanja gradbenih dovoljenj. "S tem vlada pod krinko interventnosti omejuje pravico javnosti do sodelovanja pri sprejemanju odločitev na področju varstva narave in okolja," je bil kritičen.

Zakonu so prav tako nasprotovali v stranki SD, katere poslanec Marko Koprivc je dejal, da potrebujemo bolj premišljeno izhodno strategijo – takšno, ki bo vključevala bolj dolgoročne ukrepe, ki se ne bodo iztekli čez mesec ali dva. Tudi on je opozoril na ustavno sporno rahljanje gradbenih in okoljskih predpisov, ki da kazi podobo zakona in ruši zaupanje, da bo vlada s svojim načinom delovanja uspešna.

Proti so glasovali tudi poslanci Levice. "Prva dva paketa protikoronskih ukrepov sta udarila popolnoma mimo, do podjetij je prišlo le 20 odstotkov vseh pomoči, zamrznjenih je le dober odstotek kreditov, izdano ni bilo niti eno poroštvo za likvidnost gospodarstva," je naštel Miha Kordiš in menil, da bi moral tretji protikoronski zakon popraviti napake svojih predhodnikov in družbi nameniti pomoč, ki jo tako zelo potrebuje.

Lahovnik in Batagelj v Odmevih o tretjem protikoronskem svežnju

Široka podpora tudi evropski shemi Sure

Poslanci so kljub nekaterim pomislekom, da mehanizem predvideva posojila, ne nepovratnih sredstev, z 81 glasovi za in nobenim proti podprli zakon o poroštvu Slovenije v instrumentu Sure. V mehanizmu bo članicam EU-ja na voljo 100 milijard evrov posojil za zaščito trga dela zaradi pandemije novega koronavirusa.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Ješovnik je spomnil, da je zakon vezan na evropski instrument Sure, s katerim bodo lahko države članice podpirale sheme skrajšanega delovnega časa, čakanja na delo, zagotavljanja zdravja in varstva pri delu ter druge ukrepe za zaščito delovnih mest in dejavnosti samozaposlenih.

Kot je ponovil, bo Sure državam članicam ponudil posojila, ki bodo temeljila na 25 milijardah evrov poroštev članic. Slovenija bo skladno z sprejetim zakonom dala Evropski komisiji poroštvo za obveznosti držav članic z naslova posojilnih in poroštvenih pogodb do skupne višine 88,1 milijona evrov.

Instrument, v katerem Slovenija po javnih navedbah ministra za finance Andreja Širclja meri na okoli 900 milijonov evrov posojil, ki bodo pomembna za financiranje osrednjega ukrepa tretjega protikoronskega zakona, to je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, bo začel delovati, ko bodo jamstva zagotovile vse države članice EU-ja.

V koaliciji so zakon na seji pozdravili. Slišati je bilo zadovoljstvo, ker je Slovenija med prvimi državami članicami EU-ja, ki ga sprejema, in zagotovila, da bodo posojila dana pod najbolj ugodnimi možnimi pogoji.

V opoziciji, v kateri so zakon podprli, pa so pogrešali odgovore na vprašanja, za koliko sredstev bo Slovenija zaprosila in kakšne pogoje za posojila ji bo določila Evropska komisija. Hkrati so bila dana opozorila, da nekatere države, na primer Italija in Španija, ne bodo mogle povrniti kreditov in da bo zanje na koncu plačevala tudi Slovenija.

Kritiko si je prislužil tudi spremljajoči sklep o ugotovitvi nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, kar bi se lahko izkazalo za ustavno nedopustno in naj bi lahko Sloveniji onemogočilo dostop do posojil.

Največ zaskrbljenosti pa je vzbudilo dejstvo, da gre v instrumentu Sure za povratna sredstva, ki bodo štela v javni dolg.

Državni zbor izglasoval interventni zakon za zagon investicij

Poslanci so s 53 glasovi za in 14 proti sprejeli tudi zakon, s katerim bo vlada določila nabor pomembnih investicij ter zagotovila, da čim prej stečejo in pomagajo zagnati gospodarstvo. Opozicija opozarja, da je zakon lahko škodljiv za okolje.

Predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19 predvideva, da bo vlada sprejela seznam pomembnih investicij, ki bodo imele prednostno obravnavo pri pristojnih organih, tudi v primeru upravnih sporov zoper upravne akte. Cilj je, da se začnejo investicije čim prej izvajati, saj bodo zaradi velikih multiplikativnih učinkov, ki jih ima gradbeništvo na celotno gospodarstvo, prispevale k okrevanju gospodarstva, ki ga letos po napovedih čaka znaten padec.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Metka Gorišek je poudarila, da je glavni cilj odprava birokratskih omejitev, saj je analiza ministrstva pokazala, da so nekatere vloge pri njih že blizu deset let. "Največji problem je bil pri okoljevarstvenih soglasjih in pa tudi pri integralnih dovoljenjih, vsekakor tudi pri gradbenih dovoljenjih, pa tudi pri državnih prostorskih načrtih."

Zakon ministrstvu za okolje in prostor nalaga imenovanje koordinacijske skupine, ki bo usklajevala in pospeševala postopke pridobivanja dovoljenj, in sicer tako, da bo skrbela za sočasno pridobivanje soglasij za posamezne investicije in preprečevala njihovo podvajanje. Skupina bo investicije glede na stopnjo pripravljenosti in zagotovitev virov financiranja razvrstila v tri prioritetne liste.

Na prvem seznamu bodo projekti, za katere je mogoče gradbeno dovoljenje dobiti do konca leta 2020, na drugem pa tisti, za katere je mogoče gradbeno dovoljenje dobiti do konca leta 2021. Projekti na teh dveh listah bodo morali biti vredni vsaj pet milijonov evrov. Na tretji listi bodo medtem projekti, ki jih bo treba umestiti v strateške dokumente posameznih ministrstev in ki zahtevajo pripravo državnega prostorskega načrta. Njihova vrednost bo morala biti vsaj 25 milijonov evrov.

Zakon narekuje še, da se morajo pri javnih naročilih upoštevati smernice Evropske komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU-ja. Po teh smernicah na javne razpise ni treba vabiti ponudnikov iz tretjih držav, ki niso podpisnice sporazumov z EU-jem, ki določajo recipročnost glede upoštevanja okoljskih, delavskih in drugih standardov. S tem naj bi preprečili, da bi na razpisih sodelovala podjetja, ki bi zaradi nižjih standardov lahko nastopala z dampinškimi cenami.

Izvajalci in podizvajalci del bodo morali glede na dopolnilo, sprejeto na matičnem odboru, tudi spoštovati veljavne kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti.

V koaliciji so zakon sprejeli z odprtimi rokami, saj naj bi ugodno vplival na zagon gospodarstva in posledično na življenjski standard v državi. Iz njihovih vrst je bilo slišati, da bi lahko zajel za okoli 500 milijonov evrov investicij z najrazličnejših področij.

Opozicija: Zakon lahko omogoči tudi škodljive investicije

V opoziciji so bili pričakovano bolj zadržani. V LMŠ-ju so poizkusili z dopolnilom, po katerem bi se prednostno obravnavali tudi projekti, za katere je država zagotovila poroštva v zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021, torej drugi tir, tretja razvojna os in stanovanjska problematika mladih, a neuspešno.

Najostrejši so bili sicer v SD-ju in Levici. V SD so opozorili, da gre za rokohitrske rešitve, ki nas lahko na dolgi rok pahnejo v kolesje nasedlih, okolju in ljudem škodljivih investicij, v Levici pa, da je zakon vsebinsko prazen, kriteriji za projekte pa ohlapni.

Sprejemanje tretjega svežnja ukrepov