Referendumska pobuda predvideva, da banke ne bi smele več ustvarjati novega, knjižnega denarja, ampak bi bila pristojnost ustvarjanja denarja izključno pri centralni banki. Bančni model zdaj temelji na načelu delnih rezerv. Denar, ki ga imajo komitenti na svojem računu, banke namreč posodijo naprej in na ta način ustvarjajo knjižni denar. Obdržati morajo le tolikšen del obvezne rezerve, kot to zahteva regulator. V ugodnih gospodarskih časih s takšnim modelom ni težav, v krizi pa lahko hitro sledi naval na banke (to se je dogajalo v zadnji finančni krizi), pri čemer seveda posamezna poslovna banka v nobenem primeru ni sposobna (brez pomoči centralne banke) izplačati gotovine vsem komitentom.

.
Guverner Jordan: Nevaren eksperiment!
Trenutno je v Švici v obtoku 85 odstotkov denarja, ki velja za elektronskega in ga je ustvarila domača bančna industrija. Če zagovorniki pobude, znane tudi pod imenom "Vollgeld", pravijo, da bi to prineslo stabilnejši finančni sistem, ki bi bil odporen proti vsem šokom, pa tako centralna banka kot tudi poslovne banke pobudi nasprotujejo. Guverner švicarske centralne banke Thomas Jordan meni, da gre za nevaren eksperiment, prvi mož banke UBS Sergio Ermotti pa je povedal: "Ne verjamem, da bodo Švicarji ravnali tako samomorilsko in podprli referendum." Ankete sicer kažejo na neuspeh referenduma, vseeno pa se negotovost odraža na vrednosti delnic obeh največjih švicarskih bank UBS in Credit Suisse, saj so maja padle na večmesečno dno, kar pa je bil tudi odziv na politično dogajanje v Italiji in Španiji.

JP Morgan oklestil napoved o letošnji ceni nafte
Na razvitih delniških trgih je bil sicer zadnji teden občutno pozitiven (Dow Jones se je povzpel za 2,76 odstotka in se učvrstil nad 25 tisoč točkami), čeprav je bilo opaziti tudi nekaj previdnosti pred vrhom držav G7 v Kanadi. Vlagatelje je zlasti strah trgovinske vojne. Svetovna banka opozarja, da bi lahko zviševanje carin vodilo v visoko, do devetodstotno, znižanje obsega svetovne trgovine, to pa je padec, podoben tistemu na vrhuncu finančne krize. Nafta se je zadnji teden nekoliko pocenila. Ker se ameriška proizvodnja še kar povečuje (zadnji teden je dosegla rekordnih 10,8 milijona 159-litrskih sodov dnevno), je premija brenta na ameriško lahko nafto že dobrih 11 dolarjev, kar je največ po 2015. Analitiki pri JP Morganu so napoved za letošnjo povprečno vrednost nafte WTI (ta je trenutno pri 65,7 dolarja) oklestili za tri dolarje, na 62,20 dolarja.

Stockman svari pred večjim padcem
Ker so delnice v New Yorku spet blizu rekordnim vrednostim (predvsem tehnološke delnice postavljajo rekorde), se spet pojavljajo dileme, ali delnice niso predrage. David Stockman, ki je imel v 80. letih pomembno vlogo v kabinetu ameriškega predsednika Reagana, je prepričan, da je trg močno prevrednoten in mu grozi hud padec. Kdaj naj bi se to zgodilo, ni želel ugibati. "Indeks S&P 500 (trenutno je pri 2.779 točkah) bi lahko strmoglavil na 1.600 točk. Ekspanzija traja že osem ali devet let. Vse je noro ovrednoteno," pravi Stockman. Po spletni anketi CNBC-ja je več kot 60 odstotkov vprašanih menilo, da je trg res prevrednoten. Stockman sicer zavrača mnenje, da je visoka vrednost delnic upravičena tudi zaradi nove davčne zakonodaje, ki je ameriškim podjetjem znižala davek na dobiček. Po njegovem mnenju je to le kratkoročno podžgalo delnice.

Bo Fed letos kar štirikrat zvišal obresti?
Vodilna svetovna finančna središča že zrejo proti naslednjemu tednu, ko se bosta na redni seji sešli tako ameriška centralna banka Fed kot tudi Evropska centralna banka. Prvi ekonomist ECB-ja Peter Praet je namignil, da utegne biti ena izmed ključnih tem tudi vprašanje, ali konec leta končati program odkupovanja obveznic (QE). Gospodarstvo dobro okreva, inflacija sicer še ni na ciljni vrednosti (dva odstotka), a vendarle je čas, da se denarna politika vrne v normalne okvire in da ECB pripravi tudi teren za prvo zvišanje obrestne mere po finančni krizi, kar pa se verjetno še vsaj eno leto ne bo zgodilo. Fed bo medtem v sredo skoraj zagotovo spet (drugič letos) zvišal obrestno mero, in sicer za 25 bazičnih točk, na raven med 1,75 in 2,0 odstotka. Borzniki bodo zato predvsem poskušali "ujeti" kakšen namig, ali letos sledi še en ali pa vendarle še dva dviga obresti.