Kako hud bo ta učinek in koliko časa bo trajal, je po njenih besedah odvisno od ukrepanja držav. "Trenutni šok je hud, a še vedno začasen, če bodo vsi akterji sprejeli prave ukrepe," je povzela predsednica banke. "Odgovor mora biti najprej in predvsem javnofinančne narave," je poudarila.

Kdaj se bosta zgodila preobrat in okrevanje, po njenih besedah ni jasno. Prihaja pa v vsakem primeru do zamika v gospodarskem ciklu.

Države in evropske ustanove je pozvala k sprejemu pravočasnih in namenskih ukrepov za preprečitev širjenja virusa in ublažitev negativnega učinka na gospodarstvo. "Ambiciozen in koordiniran odgovor javnofinančne politike je nujno potreben za preprečitev negativnih posledic," je ocenila.

V ECB-ju pozdravljajo že sprejete ukrepe držav, pozdravljajo tudi zavezo članic EU-ja in evropskih ustanov za usklajeno ukrepanje v prihodnje. Do zdaj napovedani ukrepi ECB-ja po oceni dosegajo vrednost 27 milijard evrov, kar je 0,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja.

Svet ECB-ja je po besedah Christine Lagarde odločen podpreti podjetja in gospodinjstva v časih povečane negotovosti.

Danes sprejeti ukrepi na področju operacij dolgoročnega refinanciranja in odkupovanja vrednostnih papirjev bodo ob že obstoječih dejavnostih ECB-ja po njenem prepričanju povečali dostopnost likvidnosti za gospodarstvo in omogočili nemoten tok posojil realnemu sektorju.

Na vprašanje, zakaj se niso odločili za dodaten rez v že tako zgodovinsko nizke obrestne mere, in na pomisleke o odločnosti ECB-ja je predsednica banke odgovorila, da gre po njihovi oceni za najbolj ambiciozen in najbolje usmerjen nabor ukrepov glede na trenutne razmere.

Poziv k pomoči malim in srednjim podjetjem

Trgi bodo potrebovali nekaj časa, da vse predelajo, a prepričana je, da so ukrepi zelo ambiciozni. Za spodbujanje posojilne dejavnosti bi bile po njenih besedah zelo primerne jamstvene sheme, bodisi na nacionalni ali evropski ravni. Nekatere države o tem že razmišljajo ali so to že storile. Pozvala jih je, naj ukrepajo pravočasno, še posebej za pomoč malim in srednjim podjetjem.

Pozdravila je tudi ločeno sprejeto odločitev v okviru mehanizma skupnega evropskega nadzora bank glede sprostitve kapitalskih in nadzorstvenih zahtev. Obenem je Evropski bančni organ na naslednje leto prestavil izvedbo obremenitvenih testov bank.

Svet ECB-ja bo dogajanje še naprej budno spremljal. Srednjeročni obeti za rast evrskega območja so se v vsakem primeru občutno poslabšali, a ob pogledu onstran krize zaradi novega koronavirusa naj bi se v nadaljevanju vendarle izboljšali.

Bo rast nižja od napovedane?

ECB je danes sicer objavil tudi najnovejše napovedi glede rasti BDP-ja in inflacije, za katere pa je predsednica banke opozorila, da so bile pripravljene še pred zadnjo eskalacijo krize zaradi širjenja koronavirusa, tako da ne odraža povsem zdajšnjega stanja.

Napoved gospodarske rasti evrskega območja za letos so analitiki ECB-ja oklestili na 0,8 odstotka, v naslednjih dveh letih pa naj bi dosegla 1,3 odstotka in 1,4 odstotka. Napoved je povezana z močnimi tveganji, pri čemer za zdaj prevladujejo tista, da bo rast nižja od ocen.

ECB ob tem za letos napoveduje 1,1-odstotno inflacijo, v prihodnjih dveh letih pa 1,4 oziroma 1,6 odstotka. Čeprav učinek krize zaradi novega koronavirusa na cene ni jasen, pa se zaradi najnovejšega močnega padca cen nafte po mnenju ECB-ja povečujejo tveganja, ki bi lahko pripeljala do še nižje inflacije. A tudi če se odmisli padanje cen nafte, bo inflacija letos očitno nižja od dozdajšnjih pričakovanj, je še dejala Cristine Lagarde.