Panoga industrije sejmov in srečanj je bila prva prisiljena zapreti vrata in jih bo tudi zadnja – in še to zelo postopno – odpirala. Ocena mednarodnih institucij (UFI – Global association of the Exhibition Industry, ICCA – International Congress and Convention Association) je, da se bo panoga zelo počasi vračala v okvire pred pandemijo, in sicer ocenjujejo, da bo za to po koncu pandemije potrebno od tri do pet let, da pa se bo zaradi svojega pomena in multiplikativnih učinkov pri razvoju gospodarstva, znanosti in družbe zagotovo vrnila v pretekle okvire. Vendar brez konkretne pomoči vlade tej industriji to ne bo mogoče. Foto: Pixabay
Panoga industrije sejmov in srečanj je bila prva prisiljena zapreti vrata in jih bo tudi zadnja – in še to zelo postopno – odpirala. Ocena mednarodnih institucij (UFI – Global association of the Exhibition Industry, ICCA – International Congress and Convention Association) je, da se bo panoga zelo počasi vračala v okvire pred pandemijo, in sicer ocenjujejo, da bo za to po koncu pandemije potrebno od tri do pet let, da pa se bo zaradi svojega pomena in multiplikativnih učinkov pri razvoju gospodarstva, znanosti in družbe zagotovo vrnila v pretekle okvire. Vendar brez konkretne pomoči vlade tej industriji to ne bo mogoče. Foto: Pixabay

Velik del industrije sejmov in srečanj je bil po izbruhu epidemije covida-19 več kot 14 mesecev popolnoma zaprt. "V poletnih mesecih smo nekaj malega delali, nato pa smo bili 5. novembra z odlokom spet zaustavljeni," je na dogodku, ki so ga simbolično pet čez 12 danes izvedli pred GZS-jem, poudaril direktor družbe DB Team Dejan Žura.

Medtem ko so koncerti in druge javne stoječe prireditve prepovedani, so za dovoljene dogodke predpisane omejitve, kot so varnostna razdalja, PCT-pogoj in enosmerno gibanje na sejmih. "Zaradi slabe epidemiološke slike je slab tudi obisk, stroški pa so večji kot pred pandemijo," je opozoril Žura: "Podjetja v panogi so od 12. marca 2020 do danes brez omembe vrednih prihodkov iz dejavnosti, situacija pa se v tem trenutku samo še slabša."

Zaradi prepovedi oziroma omejitev, vezanih na pandemijo covida-19, panoga od srede marca 2020 do vključno meseca maja 2021 ni poslovala. To pomeni več kot 14 mesecev. Poslovanje teh podjetij je tudi po koncu uradne prepovedi zelo omejeno, zlasti v segmentu javnih prireditev. Foto: EPA
Zaradi prepovedi oziroma omejitev, vezanih na pandemijo covida-19, panoga od srede marca 2020 do vključno meseca maja 2021 ni poslovala. To pomeni več kot 14 mesecev. Poslovanje teh podjetij je tudi po koncu uradne prepovedi zelo omejeno, zlasti v segmentu javnih prireditev. Foto: EPA

Podjetja iz dejavnosti industrije sejmov in srečanj so tako lani zaznala v povprečju 61-odstotni padec prometa glede na leto 2019, letos pa glede na 2019 predvidevajo 63-odstotno zmanjšanje, kaže anketa med večjimi podjetji iz panoge. V zadnjem mesecu dni je bilo odpovedanih več kot 300 dogodkov za november in december. "Nujno potrebujemo pomoč. Če vlada ne bo prisluhnila našim težavam, bo prihodnje leto najmanj polovica naših podjetij propadla," je poudaril Žura.

Fiksni stroški, kot so stroški plač, zavarovanja, stroški skladiščnih prostorov in vzdrževanje objektov ter opreme, medtem podjetja močno bremenijo. Obenem v upanju na možnost dela še naprej pripravljajo dogodke, ki pa jih zaradi vladnih omejitev ne morejo izpeljati. Nekatere dogodke je treba pripraviti tudi več mesecev ali celo leto dni vnaprej, so spomnili.

Odhod kadra
Iz panoge medtem odhajajo kadri z visoko specializiranimi znanji. Po podatkih zbornice se je obseg kadrov zmanjšal za 26 odstotkov v letu 2020 glede na 2019, letos pa se odliv nadaljuje, tako da bo glede na leto 2019 v industriji 30 odstotkov manj kadrov. Ljudi s tako specifičnimi znanji na trgu ni, je poudaril Žura. Če izgubimo podjetja iz industrije sejmov in srečanj, izgubimo znanje za pripravo in izvedbo vrste prireditev in dogodkov, kot so predsedovanje Slovenije EU-ju, tiskovne konference, kongresi, sejmi, poslovni dogodki, koncerti, gledališke predstave in športni dogodki, je še poudaril.

Lani je odpadlo več kot 1250 glasbenih prireditev. Foto: Reuters
Lani je odpadlo več kot 1250 glasbenih prireditev. Foto: Reuters

Lani odpadlo več kot 1250 glasbenih prireditev
Koncertni organizatorji Slovenije ocenjujejo, da je lani odpadlo več kot 1250 glasbenih prireditev, kar pomeni upad prihodkov v vrednosti približno 110 milijonov evrov, je povedal predstavnik njihovega gospodarskega interesnega združenja Mitja Prezelj. Letos se napoveduje še večji padec izpada prihodkov, stanje pa je še hujše zaradi finančnih izgub, ki so jih organizatorji utrpeli v poletni sezoni zaradi zmanjšanja prodaje vstopnic zaradi vladnih ukrepov.

Vlada industriji sejmov in srečanj že od pomladi obljublja posebno pomoč, ki pa je še ni, čeprav je to panogo kot posebej prizadeto izpostavila tudi Evropska komisija. Znova jo je prezrla v času priprave novega protikoronskega svežnja.

Direktor Celjskega sejma Robert Otorepec je izpostavil tri večje sejemske prireditve, ki so bile letos izvedene v Sloveniji, in sicer Mednarodni obrtni sejem (Mos) v Celju, kmetijski sejem Agra v Gornji Radgoni ter sejem Narava - Zdravje v Ljubljani. Sejem Narava - Zdravje je glede na leto 2019 obiskalo le 38 odstotkov obiskovalcev, število razstavljalcev je bilo na 61 odstotkih predkriznega. Na Agri in Mosu je bil padec obiska podobno okoli 60-odstoten, število razstavljalcev pa se je zmanjšalo za 40 odstotkov. Foto: Organizator
Direktor Celjskega sejma Robert Otorepec je izpostavil tri večje sejemske prireditve, ki so bile letos izvedene v Sloveniji, in sicer Mednarodni obrtni sejem (Mos) v Celju, kmetijski sejem Agra v Gornji Radgoni ter sejem Narava - Zdravje v Ljubljani. Sejem Narava - Zdravje je glede na leto 2019 obiskalo le 38 odstotkov obiskovalcev, število razstavljalcev je bilo na 61 odstotkih predkriznega. Na Agri in Mosu je bil padec obiska podobno okoli 60-odstoten, število razstavljalcev pa se je zmanjšalo za 40 odstotkov. Foto: Organizator

Panoga potrebuje okoli 50 milijonov evrov pomoči
Direktorica zbornice Marjana Majerič je med ukrepi, ki bi industriji omogočili preživetje, poudarila ponovno uvedbo ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, temeljni mesečni dohodek za samozaposlene v panogi, dodatno pomoč za kritje dela stroškov za čas, ko industrija sejmov in srečanj ni smela poslovati, zagonska sredstva ter spremembo določila o pomoči v primeru odpovedi dogodkov na 100 odstotkov vloženih sredstev vsaj do 31. maja prihodnje leto. Želijo tudi, da so pogoji poslovanja zanje primerljivi z drugimi dejavnostmi. "Situacija je katastrofalna. Podjetja imajo padec prometa za več kot 60 odstotkov in nadaljnje uhajanje kadra bi bilo katastrofalno za industrijo, ki je že v tem trenutku čisto na kolenih," je za Televizijo Slovenija povedala Majerič.

Po ocenah bi panoga potrebovala okoli 50 milijonov evrov pomoči. Kot je dejala Majerič, to ne bi smel biti velik strošek za Slovenijo, sploh pa bi se po njenih besedah ta sredstva hitro stekla v državni proračun, ko bi lahko znova organizirali dogodke.

O obljubljenih razpisih "ne duha, ne sluha"
Direktor GZS-ja Aleš Cantarutti je izrazil pričakovanje, da bo vlada "resno razmislila" in dopolnila novi protikoronski sveženj, ki je že v državnem zboru, z ukrepi, ki jih potrebuje industrija sejmov in srečanj. Dodal je, da vlada že od pomladi panogi obljublja tudi razpise, o katerih pa ni "ne duha, ne sluha". "Razumemo, da so viri za pomoč omejeni. Če bodo skozi razpise, naj bodo. A naj se vendarle že nekaj zgodi," je pozval.

Industrija srečanj v hudih težavah
Zbornica industrije sejmov in srečanj Vlado Republike Slovenije poziva, da čim prej odobri:

1. dodatno pomoč za kritje dela stroškov za čas, ko industrija sejmov in srečanj ni smela poslovati. Tu predlagajo, da so do ukrepa kritja dela fiksnih stroškov kot enkratnega dodatka za najbolj prizadeta podjetja upravičena vsa tista podjetja, ki so imela padec prometa 65 odstotkov ali več v opazovanem obdobju 12 mesecev, to je v času prepovedi in omejitev poslovanja od 1. aprila 2020 do 31. marca 2021, glede na leto poprej, in sicer v vrednosti najmanj 10 odstotkov od ugotovljenega padca prometa, ter da za uveljavljanje ni omejevanj, kot so na primer vezave na obseg zaposlenih, vsaj 70-odstotno zasebno lastništvo itn.

2. da industrijo sejmov in srečanj podpre z nujno potrebnimi zagonskimi ukrepi
in se po vzoru drugih evropskih držav oblikuje pomoč na način, da se pospeši in poveča obseg sejemske, kongresne, koncertne in prireditvene dejavnosti. Potrebna sredstva za ta ukrep bodo, prek povečanega obsega dejavnosti in s tem več pobranega davka, hitro vrnjena v proračun. In sicer:

- Podpora podjetjem, ki organizirajo kakršne koli dogodke z 80 ali več udeleženci v znesku 25 evrov na udeleženca za obdobje treh let (dokazili sta uporaba prostora in podpisi udeležencev).

- Podpora podjetjem za udeležbo na domačih sejmih, in sicer razstavljavci prejmejo spodbudo za udeležbo na sejmih v Sloveniji v vrednosti 35 odstotkov stroškov sejemskega nastopa, po vzoru podpore MGRT - Agencija SPIRIT za udeležbo na tujih sejmih, in sicer za obdobje najmanj dveh let.

- Za nastop slovenskih razstavljavcev na sejmih v tujini naj se obstoječi ukrep modificira tako, da se v prihodnjih dveh letih spodbuda države veže na izvedbo opreme razstavnega prostora, v vrednosti do 35 EUR/m2, pri čemer mora biti izvajalec opreme podjetje, registrirano v Republiki Sloveniji.

3. da jasno opredeli, kaj je dovoljeno in kaj ni, in to tako, da so prepovedi in omejitve primerljive z drugimi dejavnostmi, kjer je verjetnost prenosa okužb primerljiva in da ne obstaja zgolj za to panogo ves čas možnost prepovedi izvedbe prireditev ter da kot garancijo podaljša in modificira ukrep, ki zagotavlja vračilo 80 odstotkov vloženih sredstev ob morebitni poznejši prepovedi dogodka. Pri tem predlagajo, da se obstoječi ukrep, kot ga določa Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu, podaljša najmanj do 31. maja 2022 ter da se višina povračila skupnih stroškov dogodka poviša na 90 odstotkov povračila vseh nastalih stroškov, kamor sodi tudi strošek dela, in sicer v vrednosti do 50 odstotkov upravičenih dejansko nastalih stroškov.

4. da za industrijo sejmov in srečanj znova uvede ukrep čakanja na delo in/ali skrajšanega delovnega časa ter ekvivalentno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v tej industrij, in sicer za obdobje, v katerem poslovanje praktično ni mogoče.