Za veliko študentov so med epidemijo stroški ostali, dohodka pa ni bilo. Foto: Pixabay
Za veliko študentov so med epidemijo stroški ostali, dohodka pa ni bilo. Foto: Pixabay

Gospodarske posledice, ki so jih prinesli ukrepi za zamejitev širjenja epidemije novega koronavirusa, občutijo predvsem tisti študenti, ki si študij in bivanje (nekateri delno, drugi v celoti) zagotavljajo s pomočjo študentskega dela. Zaradi zapiranja velikega dela gospodarstva je ponudba študentskih del padla praktično čez noč. "Od 2.500 del, ki smo jih imeli objavljenih pred karanteno, je v dobrem tednu ponudba padla na 400," je sporočila Saša Praček z e-Študentskega servisa, ki deluje kot koncesionar za posredovanje študentskega dela.

Na konkurenčnem študentskem servisu Mjob menijo, da je med epidemijo njihova ponudba del upadla za več kot 60 odstotkov. Med drugimi so brez dela ostali študentje v strežbi, tisti, ki so delali v neživilskih trgovinah, kinodvoranah in opravljali promocije. Kot sta pojasnili Maja Kokol in Brina Raljević iz Mjoba, največji delež študentov dnevno oz. mesečno dela prav v panogah, ki so bile med epidemijo najbolj prizadete.

Epidemija je močno prizadela gostinstvo, ki se veliko zanaša na študentsko delo. Foto: Reuters
Epidemija je močno prizadela gostinstvo, ki se veliko zanaša na študentsko delo. Foto: Reuters

Študentsko delo v Sloveniji predstavlja pomemben socialni korektiv, ki mnogim študentom prinaša glavni vir zaslužka. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) okoli 100.000 dijakov in študentov opravlja študentsko delo, kar predstavlja dve tretjini celotne dijaške in študentske populacije. V letu 2018 je njihov povprečni mesečni neto prihodek iz naslova študentskega dela znašal 185 evrov. "Številka ni visoka, a je še vedno višja kot povprečna višina državne štipendije," je ob tem opozoril predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Klemen Peran. Državna štipendija je po podatkih za leto 2018 namreč znašala 122 evrov, prejemalo pa jo je le okoli petina (15.429) študentov.

Podatki ZPIZ-a kažejo, da je v letu 2019 skoraj 20.000 dijakov in študentov preko študentskega dela zaslužilo vsaj 50 % neto minimalne plače za leto 2019 (dobrih 330 evrov mesečno). "Ocenjujemo, da je teh 20.000 dijakov in študentov najbolj ogroženih zaradi upada študentskega dela. Posebej tisti med njimi, ki so študentsko delo izgubili in se niso mogli nasloniti na prihranke ali sredstva, ki bi jim lahko zagotovila družina. Bojimo se, da mnogi od njih izobraževanja oziroma študija s tolikšnim izpadom dohodkov ne bodo mogli nadaljevati in končati," je dejal predsednik ŠOS-a.

Enak znesek za študente v zelo različnih položajih

Vlada je študentom na pomoč priskočila z izplačilom enkratnega kriznega dodatka 150 evrov, ki je bil najprej namenjen vsem redno vpisanim študentom, pozneje pa je vlada sprejela novelo in krog upravičencev razširila tudi na izredne študente. "Glede omenjenega kriznega dodatka moramo poudariti, da gre za ukrep, ki ga druge evropske države niso sprejele, zato ga velja s tega vidika pohvaliti," je ukrep komentiral Klemen Peran. Ob tem ima ŠOS sicer tudi več pomislekov, saj pavšalna rešitev v obliki enkratnega mesečnega ni upoštevala različnih socialnih okoliščin študentov, različnih vrst prihodkov in višin stroškov študentov.

Pred epidemijo so imeli študentski servisi precej več ponudbe del v podjetjih kot povpraševanja študentov. Položaj se je med epidemijo hitro obrnil. Foto: MMC RTV SLO/Mjob
Pred epidemijo so imeli študentski servisi precej več ponudbe del v podjetjih kot povpraševanja študentov. Položaj se je med epidemijo hitro obrnil. Foto: MMC RTV SLO/Mjob

Če veliko študentov finančno podpirajo njihove družine, to vsekakor ne velja za vse. V nekaterih primerih je situacija celo nasprotna. "Veliko študentov finančno podpira starše in druge družinske člane, katerih prihodek ne zagotavlja normalnega življenja. Študentsko delo tako pogosto ne le omogoča študij študentom, temveč tudi pomeni vir prihodka za celotno družino, zato je upad ponudbe, ki je sledil izjemnemu upadu gospodarske dejavnosti, še toliko bolj prizadel socialno najbolj ogrožene," je dejal Peran. Stališče ŠOS-a je, da bi bilo treba zagotoviti nadomestilo za izpad dohodkov iz študentskega dela, podobno kot je bil ukrep uveljavljen za redno zaposlene.

Dodatek za študente so pozdravili tudi v Študentski organizaciji univerze v Ljubljani (ŠOU). "Dodatek je seveda dobrodošel, a ne zadošča za kritje stroškov, ki so kljub epidemiji ostali. Žal so bili iz ukrepa izvzeti tudi slovenski študenti, ki redno študirajo v tujini, in tuji študenti, ki redno študirajo v Sloveniji, poleg tega pa enkratno izplačilo dodatka ni zadostno," meni predsednica ŠOU-a Mubina Vrtagić. ŠOS in ŠOU sta skupaj z drugimi študentskimi organizacijami na pristojne organe poslala več dodatnih predlogov. "Med drugim smo predlagali, da se študentom izplača znesek v višini 80 odstotkov posameznikovega dohodka iz študentskega dela iz preteklih 12 mesecev. Takšen ukrep bi bolje poskrbel za številne študente, ki imeli izpad dohodka zaradi epidemije," je povedala Mubina Vrtagić.

Študentski tolar za najbolj ogrožene

Pod okriljem ŠOS-a in v sodelovanju s Fundacijo Študentski tolar so študentske organizacije tistim študentom, ki jih je epidemija najbolj prizadela, ponudile dodatno denarno pomoč. Kot so sporočili s fundacije, se je na razpis prijavilo več kot 200 študentk in študentov, komisija pa je do konca prvega junijskega tedna ugodila 52. Do izplačila 150 evrov so namreč upravičeni le študentje s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki so od 1. aprila 2019 do 31. marca 2020 s študentskim delom zaslužili vsaj 1800 evrov neto (150 evrov na mesec) in so v marcu in aprilu imeli izpad dohodkov vsaj za 150 evrov (75 evrov na mesec).

Dodatek je bil namenjen tistim, ki so v glavnem odvisni od študentskega dela in ki jim je dodatek vsaj delno olajšal stiske, ki so nastale kot posledica epidemije. "Najpogostejše težave, s katerimi so se študentje spopadali, so bile težave s pokrivanjem najemnin in tekočih bivanjskih stroškov. Zaznali smo tudi osebne stiske, zato je poraslo povpraševanje po psihosocialnih svetovanjih," je povedala Lea Vršič iz fundacije Študentski tolar.

Na e-Študentskem servisu zaznavajo dvig povprečnih urnih postavk, na Mjobu pa ugotavljajo, da so urne postavke z rahljanjem ukrepov ponovno znižale. Foto: Shutterstock
Na e-Študentskem servisu zaznavajo dvig povprečnih urnih postavk, na Mjobu pa ugotavljajo, da so urne postavke z rahljanjem ukrepov ponovno znižale. Foto: Shutterstock

Zvišanje (in ponoven padec) urnih postavk

Urne postavke so se po podatkih e-Študentskega servisa v primerjavi z obdobjem pred epidemijo dvignile za okoli 10 %. Povprečna urna postavka tako trenutno znaša malo nad 6 evrov bruto. Najbolje so plačana dela, pri katerih se zahtevajo predhodne izkušnje in znanja, pridobljena s šolanjem oz. opravljanjem takšnega dela v preteklosti. "Ko govorimo o boljših urnih postavkah, so mišljeni zneski nad 6,5 evra bruto pa vse do 13 evrov bruto na uro. Po minimalni urni postavki, ki je 5,4 evra bruto, so plačana enostavna dela, ki se jih je možno hitro priučiti," so pojasnili na študentskem servisu.

Med epidemijo so zvišanje urnih postavk - za tista dela, ki so se kljub vsemu še vedno iskala - zaznali tudi na študentskem servisu Mjob. A z rahljanjem ukrepov je hitro prišlo tudi ponovno znižanje urnih postavk na povprečne ali celo podpovprečne vrednosti, so dodali na Mjobu. Drastičnih sprememb urnih postavk zaenkrat sicer ne opažajo.

Ponudba je manjša in bo manjša tudi ostala

Z rahljanjem in odpravljanjem vladnih ukrepov se ponudba študentskega dela izboljšuje. A pred vrati so poletne počitnice, ko je povpraševanje po študentskem delu največje. "70 % vseh, ki delajo preko študentskega servisa, opravlja dela v poletnem času," je ob tem pojasnila Saša Praček z e-Študentskega servisa. "Kljub temu, da ponudba trenutno narašča, je težko oziroma praktično nemogoče pričakovati, da bo ponudba takšna kot lansko leto. Manj bo možno izbirati, še vedno pa se bo dalo najti delo, s katerim si mladi zaslužijo lastni dohodek ter pridobijo delovne izkušnje," je dodala.

Na e-Študentskem servisu dijaki in študenti trenutno lahko izbirajo med več kot 1000 različnimimi ponudbami za delo. Lani je bilo ob tem času na voljo prek 3500 del. Foto: BoBo
Na e-Študentskem servisu dijaki in študenti trenutno lahko izbirajo med več kot 1000 različnimimi ponudbami za delo. Lani je bilo ob tem času na voljo prek 3500 del. Foto: BoBo

Na e-Študentskem servisu so sicer pojasnili, da so dela, ki jih delodajalci trenutno nudijo, povezana z odpravo ukrepov, zato je trenutno več ponudbe za delo v gostinstvu, v živilskih trgovinah, v podjetjih za razvoz hrane, veliko je tudi ponudbe za delo v klicnih centrih in v administraciji. Največ študentov sicer trenutno opravlja fizična dela, dela v prodaji ter administrativna dela.

Kot sta pojasnili Maja Kokol in Brina Raljević, se ponudba del tudi na Mjobu počasi, a vztrajno širi. "Dejstvo pa je, da je ponudba manjša in bo letos zagotovo tudi ostala manjša, zaradi ekonomskih situacij v podjetjih," so dejali na študentskem servisu. Tudi na Mjobu so prepričani, da bodo kljub padcu ponudbe študentje lahko našli delo. Mladim priporočajo, da s prijavami ne odlašajo, na e-Študentskem servisu pa ob tem dodajajo, da naj se dijaki in študentje glede možnosti opravljanja dela pozanimajo tudi pri svojih starših, prijateljih in znancih, saj vsa dela niso vedno objavljena pri posrednikih.