Polja pri kraju Niederndodeleben v Nemčiji. Foto: EPA
Polja pri kraju Niederndodeleben v Nemčiji. Foto: EPA

Evropska komisija je predloge pripravila na prošnjo članic Unije. Po pojasnilih Evropske komisije bo učinek predlaganih ukrepov različen glede na odločitve članic in posameznih pridelovalcev, skupno naj bi površino obdelovalne zemlje za pridelavo žit povečali za okoli 1,5 milijona hektarov.

Predloge komisije morajo uradno potrditi še predstavniki članic. V Bruslju so prepričani, da vsaka dodatna tona žit prispeva k prehranski varnosti v Evropi in svetu.

Sorodna novica Rusija in Ukrajina v Carigradu podpisali dogovor za izvoz žita

Odmik od pravil bo veljal v letu 2023 in bo omejen le na nujno povečanje pridelave zaradi negativnih učinkov dosedanje ruske blokade izvoza ukrajinskih žit in vojaških spopadov v državi.

Tako teh razrahljanih pravil ne bo mogoče uporabiti za povečanje obsega pridelkov, ki se uporabljajo predvsem za prehrano živali, na primer koruze in soje.

Iskanje ravnovesja

V komisiji pravijo, da je predlog rezultat iskanja ravnovesja med povečanjem globalne ponudbe in cenovne dostopnosti hrane na eni strani ter zaščite biotske raznovrstnosti in kakovosti ter produktivnega potenciala prsti na drugi strani.

Bruselj sicer zagotavlja, da ostajajo v celoti zavezani ozelenitvi kmetijstva v okviru zelenega dogovora EU-ja, strategiji Od vil do vilic ter strategiji za biotsko raznovrstnost. Predlog tako predvideva, da bodo članice, ki bodo ta odmik od pravil uveljavljale, spodbujale okoljske sheme in kmetijsko-okoljske ukrepe, predvidene v strateških načrtih skupne kmetijske politike 2023–2027.