Po več tednih pogajanj in usklajevanj je Evropska komisija prižgala zeleno luč za obsežen sveženj državne pomoči, ki ga bo francoska država ponudila francoskemu delu družbe Air France-KLM.

Poleg neposrednih subvencij in dokapitalizacije sveženj vključuje prestrukturiranje nekaterih dolgov in jamstev, ki jih je država podjetju že ponudila v letu 2020. Evropska komisija je zaradi varstva konkurence v letalskem prometu zahtevala določene omejitve, dogovorjeni ukrepi pa vključujejo odvzem 18 letalskih slotov na pariškem letališču Orly, ki jih bodo morali ponuditi drugim letalskim ponudnikom.

Pomoči so najbolj nasprotovali drugi letalski prevozniki, ki v državni pomoči letalskemu velikanu vidijo znake monopolizacije in nelojalne konkurence. Najglasnejši so bili v irskem prevozniku Ryanair, kjer nasprotujejo tudi podobnim državnim svežnjem v Nemčiji, Španiji, na Nizozemskem in na Portugalskem.

Prijateljstvo sovražnikov

Vse od združitve Air Francea in KLM-ja, francoskih in nizozemskih državnih letalskih prevoznikov, je podjetje burna tema tamkajšnje notranje politike in odnosov med državama. Državi si pogosto očitata nepravično pomoč določenim delom podjetja in oteževanje delovanja tistih delov koncerna, ki so v sosednji državi.

Pri pomoči podjetju pa sta vladi obeh držav očitno složni, čeprav se pomoč posamezne države nanaša le na njihov del podjetja. Nizozemski sveženj pomoči KLM-ju je še na mizi evropske komisije, pričakujemo pa lahko podobne pogoje kot pri pomoči Air Franceu.

Francija bo z dokapitalizacijo sicer postala tudi največja delničarka v podjetju, saj se bo njen delež podvojil na 30 odstotkov delnic.