Foto: Twitter/Ministrstvo za infrastrukturo
Foto: Twitter/Ministrstvo za infrastrukturo

Od srede na Brdu pri Kranju poteka neuradno srečanje evropskih ministrov za energijo in promet, ki se ga je udeležila tudi evropska komisarka za energijo Kadri Simson. Ministri razpravljajo predvsem o svežnju Pripravljeni na 55 (Fit for 55) oziroma o dveh direktivah iz omenjenega svežnja: o energiji iz obnovljivih virov in o energetski učinkovitosti. Unija naj bi po tem načrtu do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za najmanj 55 odstotkov.

V sredo je bila v ospredju predvsem razprava, kako omejiti rast cen energentov in goriv. Kot je za Odmeve povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec bo morala tudi Slovenija zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, saj je npr. cena premoga na mednarodnih trgih narasla za 70 odstotkov, rast cene zemeljskega plina in elektrika pa za kar 130 odstotkov. V Sloveniji bomo to občutili šele v prihodnjem letu, je dejal.

Minister Vrtovec ni odprl razprave o izstopu iz Pogodbe o energetski listini

Ne glede na napovedi pa minister Vrtovec na Brdu v sredo ni odprl razprave o izstopu iz Pogodbe o energetski listini. Kot je izjavil v Odmevih, bo priložnost za pogovor o morebitnem izstopu iz pogodbe tudi v prihodnje. Glede tožbe večnacionalne družbe Ascent Resources, ki zaradi presoje vplivov na okolje v primeru frackinga v Petišovcih toži Slovenijo za 120 milijonov evrov, je Vrtovec dejal: "Pustimo sodnim mlinom, da opravijo svoje."

Namesto, da bi storili prepotreben korak v smeri naslavljanja podnebne krize in delovali v interesu Slovenije, je minister Vrtovec raje ponudil kopico izgovorov, ki ne pijejo vode in ob tem pokazal veliko mero neznanja o energetski listini in sporu, ki ga je proti Sloveniji sprožilo podjetje Ascent

Andrej Gnezda, Umanotera

Na Vrtovčev nastop v Odmevih so se odzvali v fundaciji Umanotera, kjer obžalujejo, da je minister izpustil edinstveno priložnost, da odpre razpravo o izstopu iz Pogodbe o energetski listini (ECT). Po njihovem mnenju ECT predstavlja oviro v spopadanju s podnebno krizo in prehodu na čisto energijo, saj vlade odvrača od sprejemanja potrebnih odločitev. Vsi poskusi spreminjanja javnih politik ali javnih subvencij v energetskem sektorju namreč lahko zaradi te pogodbe vodijo v milijonske ali celo milijardne tožbe večnacionalnih družb, ki se poravnavajo z javnim denarjem.

Sloveniji tako na podlagi ECT s 120 milijonsko tožbo grozi podjetje Ascent Resources, preprosto zato, ker je Slovenija za fracking v Petišovcih zahtevala, da se preveri, kako bi ta vplival na okolje. V začetku tega leta je nemško premogovno podjetje RWE tožilo nizozemsko vlado zaradi sprejetja zakona o postopni odpravi premogovnih elektrarn do leta 2030, pri čemer zahtevana odškodnina znaša kar 1,4 milijarde evrov. Podobno se dogaja v drugih evropskih državah: Italija se je znašla na zatožni klopi zaradi prepovedi izdaje novega dovoljenja za iskanje in črpanje nafte na Jadranu, prav tako je grožnje s tožbo prejela Madžarska, ker je znižala cene električne energije v boju proti energetski revščini, opozarjajo v mreži nevladnih organizacij Plan B.

Alternativna goriva v prometu

Danes na Brdu pri Kranju potekajo razprave o uvajanju alternativnih goriv v prometu. Med državami EU-ja je po besedah ministra Vrtovca še kar veliko različnih pogledov glede alternativnih goriv v prometu, "a je bistveno, da ne izgubimo primarnega zagona in obdržimo potrebno raven ambicij".

Predvsem je po ministrovih besedah bistveno vprašanje njihovega financiranja. "Potrebni so veliki vložki, tako na nacionalni kot evropski ravni. Obdržati je treba tehnološko nevtralni pristop, vsaj v segmentih, kjer še nimamo vseh odgovorov," je dodal. Prav tako bo treba izvesti veliko pilotnih in demonstracijskih projektov, preden bodo tehnologije zrele za množično uvajanje.

Države so sicer že veliko investirale, je poudaril. "Trg se počasi razvija, vsaj na področju lahkih motornih vozil. Večji izziv nas čaka na področju težkih motornih vozil ter na področju letalstva in pomorstva," je dodal Vrtovec.

"Glede na to, da trg električnih vozil raste in pričakujemo, da bo rasel tudi v prihodnje, moramo imeti pripravljeno infrastrukturo,"pa je dejala evropska komisarka za promet Adina Valean. Pri vzpostavljanju komisija predlaga kombinacijo kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. To je po njenih besedah potrebno, da voznikom omogočijo vožnjo z električnimi vozili, ne da bi jih skrbelo, kje bodo napolnili vozilo.

Ministri razpravljali o alternativnih gorivih v prometu