Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih treh mesecih znašal 1,29 milijarde evrov, kar je skoraj polovica s proračunom predvidenega primanjkljaja za letošnje leto. Foto: Pixabay
Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih treh mesecih znašal 1,29 milijarde evrov, kar je skoraj polovica s proračunom predvidenega primanjkljaja za letošnje leto. Foto: Pixabay

Sicer pa je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih v prvih treh mesecih dosegel že skoraj polovico s proračunom predvidenega primanjkljaja za letošnje leto. Brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov bi ta znašal 432 milijonov evrov.

Kot je v najnovejši publikaciji navedel fiskalni svet, je občutnejši primanjkljaj v prvem četrtletju običajen predvsem zaradi plačila obresti.

V prvih treh mesecih neposredni učinek ukrepov znašal 869 milijonov

Protikoronski ukrepi z neposrednim učinkom na saldo državnega proračuna so marca znašali 332 milijonov evrov. V prvih treh mesecih je skupni neposredni učinek teh ukrepov znašal 869 milijonov evrov, od tega večina ali 854 milijonov evrov na odhodkovni strani.

Skupni neposredni učinek protikoronskih ukrepov od marca lani do letos znaša 3,29 milijarde evrov. Skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 3,83 milijarde evrov.

Sorodna novica Fiskalni svet: Dolg srednjeročno vzdržen, a tveganja se poglabljajo

Največ za dodatke zaposlenim v javnemu sektorju

Glavnino odhodkov zaradi novega koronavirusa so predstavljali dodatki zaposlenim v višini 102 milijonov evrov, skupaj od začetka epidemije 418 milijonov evrov. Od tega so dodatki zaposlenim v javnem sektorju predstavljali glavnino (394 milijonov evrov), največ v okviru ministrstva za zdravje.

Za izplačilo kriznega dodatka zaposlenim, katerih mesečna plača decembra ni presegla dvakratnika minimalne plače, je bilo marca iz proračuna izplačanih 60 milijonov evrov.

Za plačilo nadomestila za čakanje na delo je bilo izplačanih 22 milijonov evrov, za temeljni dohodek samozaposlenim in drugim upravičenim skupinam pa 20 milijonov evrov.

Za ukrepe ohranjanja delovnih mest je bilo januarja na podlagi izplačil do vključno 26. marca vključenih 55.500 zaposlenih. Skladno z ugodnimi podatki o gospodarski aktivnosti se je delež zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, vključenih v navedene ukrepe, znižal pod tri odstotke, medtem ko je aprila in maja lani znašal okoli 30 odstotkov.

Temeljni dohodek za januar in februar je prejelo v povprečju približno 30.000 samozaposlenih, skupaj z drugimi skupinami upravičencev okoli 36.000 ljudi. Število ostaja precej manjše kot spomladi lani, ko je temeljni dohodek prejelo v povprečju okoli 45.000 samozaposlenih na mesec, vseh prejemnikov skupaj pa je bilo v povprečju na mesec okoli 50.000.