Vroče poletje tudi na borzah! Delniška indeksa S&P in Nasdaq sta zadnji teden poskočila za 2,3 oziroma 1,7 odstotka. Četrtletne poslovne objave so večinoma boljše od pričakovanj. Resda je Boeing razočaral z visoko izgubo (posledično je elitni Dow Jones v celotnem tednu pridobil le 0,1 odstotka), so pa blestela tehnološka podjetja. Alphabet, katerega hčerinsko podjetje je Google, je imel v obdobju med 1. aprilom in 30. junijem za 38,9 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 19 odstotkov več kot v istem lanskem četrtletju. Pri Alphabetu so tudi navijali obsežen odkup lastnih delnic v vrednosti 25 milijard dolarjev. Tečaj Alphabetovih delnic je v petek poskočil za skoraj deset odstotkov, cena se je pri 1.265 dolarjih na dva odstotka približala najvišji vrednosti v zadnjem letu.

Desetletje ameriške konjunkture
V naslednjem tednu bo skoraj 170 podjetij, vključenih v indeks S&P 500, objavilo poslovne rezultate, tudi Apple. V petek bodo znani sveži podatki s trga dela, vlagatelji pa predvsem z nestrpnostjo pričakujejo sejo Zveznih rezerv (30. in 31. julij). Objava prve ocene rasti ameriškega gospodarstva v drugem letošnjem četrtletju je bila spodbudna: BDP je (po 3,1-odstotni rasti v prvem četrtletju) porasel za 2,1 odstotka, kar je nad napovedmi (1,8). Konjunktura v največjem svetovnem gospodarstvu tako traja že rekordno desetletje, vseeno pa bo Fed v sredo skoraj zagotovo znižal ključno obrestno mero za četrtino odstotne točke. Evropska centralna banka na četrtkovi seji obresti ni spreminjala. Mario Draghi je o gospodarskem položaju razmišljal nekoliko bolj optimistično, kot so pričakovali analitiki (po Draghijevem mnenju so recesijska tveganja nizka), kar znižuje verjetnost za večje posege v denarno politiko. Vseeno naj bi ECB septembra še nekoliko znižal že tako negativno depozitno obrestno mero.

Izjemen zaslužek za tiste, ki so si leta 2012 upali tvegati
Na obvezniških trgih je veliko pozornosti vzbudil padec donosnosti grške desetletne obveznice pod dva odstotka, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. V četrtek je bila donosnost le še 1,938-odstotna in s tem tudi nižja od donosnosti primerljive ameriške obveznice, ki je malo nad dvema odstotkoma. Z drugimi besedami: grške javne finance so v očeh vlagateljev manj tvegane od ameriških. Še pred štirimi leti je bila donosnost grške desetletne obveznice okrog 15-odstotna, marca 2012, na vrhuncu evropske dolžniške krize, je bila celo 48-odstotna.

Vlagatelji so se "tepli" za grške obveznice
V zadnjem času so se vse evropske obveznice, tudi grške, močno podražile, posledično je zahtevana donosnost padla (pri slovenski je komajda še pozitivna), saj naj bi ECB vodil še bolj spodbujevalno denarno politiko in morda spet najavil program odkupovanja obveznic, ki ga je končal decembra. Vlagatelji se ob množici obveznic, ki kotirajo pri negativni obrestni meri, oklepajo vsakršne priložnosti za zaslužek, tudi če stavijo na državo, katere javni dolg dosega kar 180 odstotkov BDP-ja. Prejšnji torek je Grčija izdala za 2,5 milijarde evrov sedemletnih obveznic, pri čemer je povpraševanje več kot štirikratno presegalo ponujen obseg izdaje.