Davčna osnova ne bo več prodajna cena avtomobila, temveč okoljski parametri od izpustov CO2, vrste goriva ali moči motorja. Postopek odmere davka bo posledično poenostavljen, hkrati pa se ukinja tudi krizni dodatek na luksuzne avtomobile, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.
En mesec bodo na finančnem ministrstvu zbirali pripombe k prenovljenemu zakonu o davku na motorna vozila. V prvi vrsti upoštevajo novo metodo merjenja izpustov CO2, ki po pravilu kaže višje vrednosti kot stara. Državna sekretarka Natalija Kovač Jereb: "Gremo predvsem v ozelenitev, torej da davčna osnova ne bo več vrednost vozila".
Postopek odmere davka bo zaradi spremenjene osnove veliko bolj preprost, jasen, predvsem pa avtomatičen, pojasni Generalni direktor Fursa Peter Jenko. "Tu je potencial za poenostavitve postopkov, avtomatizacijo in digitalizacijo," je navedel.
Ukinitev kriznih stopenj davka nad 2.500 kubiki
Predvidena je zgolj elektronska in samodejna izmenjava podatkov med Fursom, homologacijo in službo za registracijo. Določen je tudi pretvornik, če avtomobil še nima izmerjenih izpustov po novi metodi. Prav tako bodo podatke o veliki družini ali invalidih, ti so oproščeni davka, pridobili iz uradnih evidenc. Ukinjajo se dodatne, krizne stopnje davka na motorna vozila (DMV) za zmogljivejša vozila, nad 2.500 kubiki. Vendar je zato davčna lestvica prilagojena.
Davčni svetovalec Ivan Simič zaradi ukinitve kriznega dodatka pričakuje višje prilive. "Če želimo povečati prodajo, če želimo višje prihodke, moramo to narediti. Zdaj se nam dogaja, da imamo manj pobranega DDV-ja od dražjih avtomobilov," je pojasnil.
Lani je država pobrala 42 milijonov DMV-ja, je pa ta davek sestavni del cene avtomobila, na katerega se nato obračuna še DDV. Enoznačnega odgovora, ali se bodo avtomobili podražili ali pocenili, za zdaj še ni. Finančno ministrstvo sicer pričakuje 15 milijonov evrov višje prilive.
Lani prodanih za odstotek manj vozil
V Sloveniji je bilo lani prvič registriranih 84.354 novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je odstotek manj kot predlani. Največ vozil je prodal Volkswagen, sledila sta Renault in Škoda.
Lani je bilo prvič registriranih 73.193 osebnih vozil, kar je dva odstotka manj kot predlani.
Število prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil se je medtem povečalo za šest odstotkov na 11.161 vozil, kaže statistika sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije.
Med osebnimi vozili je bila najbolj priljubljena znamka Volkswagen, ki je prodala 12.150 vozil in s tem dosegla 16,6-odstotni tržni delež. Renault je prodal 10.313 osebnih vozil in dosegel 14-odstotni tržni delež, Škoda pa 7282 vozil in 10-odstotni delež.
Clio ostaja na vrhu
Med modeli osebnih vozil so prodali največ, in sicer 3453 Renaultovih cliov. Sledili so Volkswagnovi golfi in poloti, Škodine octavie in Renaultovi capturji. Med lahkimi gospodarskimi vozili pa je po znamkah prevladoval Fiat, sledila sta Renault in Volkswagen. Lani so prodali največ Fiatovih ducatov.
Decembra lani se je v letni primerjavi prodaja prvič registriranih osebnih avtomobilov okrepila s 3722 na 4479 vozil, medtem ko je prodaja novih lahkih gospodarskih vozil upadla z 894 na 821 vozil. Število prvič registriranih vozil skupaj se je povzpelo za skoraj 15 odstotkov na 5300 vozil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje