Gibanje vodilnih delniških indeksov je bilo v zadnjih dneh podobno vožnji s toboganom. V sredo je Dow Jones padel za 600 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa je tisti dan z več kot štiriodstotnim minusom utrpel največjo enodnevno izgubo po letu 2011. V četrtek je zaradi spodbudnih Microsoftovih poslovnih rezultatov sledil močan odboj (Nasdaq je poskočil za tri odstotke), v petek pa nov padec, čeprav je bil objavljen podatek o visoki, 3,5-odstotni, ameriški gospodarski rasti v tretjem četrtletju in čeprav naj bi dobički ameriških korporacij v tretjem četrtletju v povprečju porasli za 20 odstotkov. Kaj bega vlagatelje, kaj je vzrok za črnogledost, potem ko so bili še pred nekaj tedni indeksi (vsaj v New Yorku) rekordno visoko?

Izpuhteli vsi letošnji dobički
Več dejavnikov je v ozadju. Da Fed zvišuje obresti in da bo carinska vojna pustila pečat, ni nič novega, je pa bilo v zadnjem tednu slišati nekaj črnogledih tonov iz ameriških korporacij, saj tarnajo nad močnim dolarjem in naraščajočimi stroški (Caterpillar, 3M), napovedujejo pa nižje kitajsko povpraševanje in nadaljnje naraščanje materialnih stroškov. Med podjetji, ki so do zdaj objavila rezultate poslovanja v tretjem četrtletju, jih je manj kot 60 odstotkov preseglo pričakovanja pri rasti prihodkov. To je najmanj v zadnjih šestih četrtletjih. V zadnjem tednu je Dow Jones padel za tri odstotke in je (v sredo) zdrsnil pod vrednost z začetka leta, širši indeks S & P 500 in Nasdaq pa sta izgubila skoraj štiri odstotke.

Čas za pohlep?
Veteran Wall Streeta Jim Paulsen, ki je napovedal letošnjo jesensko korekcijo, meni, da bi lahko indeks S & P zdrsnil za nadaljnjih deset odstotkov, saj kar nekaj signalov kaže na nižjo gospodarsko rast. Po njegovem mnenju so delnice v New Yorku še vedno previsoko ovrednotene in bi se moralo z njimi trgovati pri 15-kratniku dobička. Če to prevedemo v indeks S & P, bi moral s trenutne ravni (2.658 točk) zdrsniti na okoli 2.400 točk. Na drugi strani je kar nekaj analitikov, ki pravijo, da je treba negotove razmere izkoristiti za vstop na trg. "Doživeli smo hladno prho, ampak – treba je močno vdihniti in biti pohlepen, ko je preostale vlagatelje strah. Warren Buffett (sloviti vlagatelj, ki si je na borzah prislužil milijarde) ne zganja nobene panike," je povedal Michael Farr iz finančne družbe Farr, Miller & Washington.

Amazonove delnice že 20 odstotkov od rekorda
Med delnicami, ki so bile najbolj na udaru, so bile Amazonove. Čisti dobiček podjetja je v obdobju med 1. julijem in 30. septembrom sicer porasel z 0,256 na 2,9 milijarde dolarjev, prihodki pa za 29 odstotkov, na 56,6 milijarde dolarjev, toda analitiki so pričakovali še boljši izkupiček in tudi višjo oceno poslovanja v zadnjem četrtletju. Delnice (tečaj znaša 1.642 dolarjev) so strmoglavile za skoraj osem odstotkov, tržna kapitalizacija, ki je na začetku septembra presegla bilijon dolarjev, se je spustila na dobrih 800 milijonov dolarjev. S tem Amazon ni več drugo največje podjetje po tržni vrednosti, saj je pred njim (poleg Appla) še Microsoft. Premoženje najbogatejšega Zemljana Jeffa Bezosa se je samo v petek znižalo za 11 milijard dolarjev.

Evro zdrsnil na dveinpolmesečno dno
Evro je po četrtkovi seji Evropske centralne banke zdrsnil na dveinpolmesečno dno, vreden je bil le še dobrih 1,13 dolarja. Guverner Mario Draghi je potrdil, da bo program odkupovanja obveznic ECB končal s koncem leta, po poletju 2019 pa naj bi že sledilo zvišanje ključne obrestne mere. Draghi je tudi prepričan, da bosta Evropska komisija in Rim našla kompromis glede italijanskega proračuna. Bonitetna agencija S&P je v petek ohranila italijansko bonitetno oceno države pri BBB, kar sta dve stopnji nad špekulativno (junk) oceno, a je znižala obete iz stabilnih v negativne. Pri Moody'su so teden prej bonitetno oceno Italije znižali za eno stopnjo. Kriptovalute so tokrat brez praske prenesle vihar na delniških trgih, bitcoin ostaja v območju okoli 6.500 dolarjev.

V pričakovanju kotacije NLB-ja
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP v petek prvič letos pogledal pod 800 točk, a se pozneje ob enoodstotni podražitvi vrnil v zeleno območje in dan končal pri 808 točkah. S tem je SBITOP tam, kjer je začel leto 2018. Novembra naj bi že začele kotirati delnice NLB-ja. Cenovni razpon za delnico (med 51,50 in 66 evrov) je po besedah analitikov v skladu s pričakovanji in bolj kot poslovanje banke odseva trenutne tržne razmere. "Ta razpon je odraz razmer v bančništvu oziroma na evropskih borzah in je znotraj pričakovanj," je za Odmeve povedal analitik Blaž Hribar. Na vprašanje, kako bi zgodbo primerjal z "nesrečno" Novo KBM, kjer so številni Slovenci izgubili celoten vložek, je odgovoril: "NLB je povsem drugačen kot NKBM leta 2007. Bistveni razliki sta cena (cena Nove KBM je bila takrat visoka) in kapitalska struktura, upravljanje podjetja je bolj dodelano."