Pred 12 leti je kmet za 400 kilogramskega bika dobil 1500 evrov, predelovalna industrija pa 2500 evrov. Danes dobi kmet 1329 evrov, predelovalna industrija pa 3.300 evrov. Foto: Shutterstock
Pred 12 leti je kmet za 400 kilogramskega bika dobil 1500 evrov, predelovalna industrija pa 2500 evrov. Danes dobi kmet 1329 evrov, predelovalna industrija pa 3.300 evrov. Foto: Shutterstock

Vsak prebivalec Slovenije je lani porabil v povprečju 129 kg sadja, 123 kg zelenjave in 118 kg žit oziroma žitnih izdelkov. To so živila, ki jih potrebujemo največ, obenem pa smo pri njih precej odvisni od uvoza. V Sloveniji glede na svoje potrebe pridelamo le 30 % sadja, 44 % zelenjave in 74 % žit. Delež samooskrbe, ki je dokaj majhen tudi pri svinjskem mesu in krompirju, pa bo še manjši, če kmetje za svoje pridelke ne bodo dobili poštenega plačila, opozarjajo na kmetijskem sindikatu. "Odkupne cene se zelo hitro nižajo povsod: pri govejem in svinjskem mesu, pa tudi pri zelenjavi, pšenici in krompirju," je povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije (SKS) Anton Medved. Ker številni kmetje ne zaslužijo niti za preživetje, razmišljajo o opustitvi kmetovanja. "Kmet je leta 1992 za dva kilograma pšenice dobil liter nafte, letos mora za liter nafte prodati 6,6 kg pšenice. Podražili so se tudi reprodukcijski material, gnojila in škropiva, pa tudi pokojninsko zavarovanje se draži, tako da kmetu ostane vedno manj. Dogaja se, da nekateri ne uhlevljajo več živine. Odrekli so se pitanju, kajti z vsakim dnem pitanja imajo večjo izgubo. In ko se hlev zapre, se ne odpre več, to je pokazala že zgodovina," opozarja Medved in poziva državo, naj poskrbi za razmere, da bodo kmetje ostajali na kmetijah.

Medved: Trgovci izsiljujejo previsoke marže

Odkupne cene pridelkov so se znižale za 15 do 30 odstotkov, sadje in zelenjava pa sta se v trgovinah podražila. "Po izračunih sindikata kmetov je pri hrani marža 40 %, ponekod pa celo več. In to je bistveno preveč. Trgovce na to opozarjamo, a zaman. Z vztrajanjem pri visokih maržah škodijo potrošnikom, kajti slovenski potrošnik bo dobil vedno manj kakovostne slovenske hrane, če se to ne bo korenito spremenilo," je prepričan Medved. V Trgovinski zbornici nizkih odkupnih cen niso želeli komentirati, menijo pa, da bi bilo nujno zelo jasno opredeliti, kakšne so zmožnosti Slovenije pri pridelavi, na katerih območjih bi se lahko določena kultura ekonomsko upravičeno pridelovala ter seveda, kakšna je poraba. "Gre za pomembno vprašanje, kaj je cena proizvodnje določenega pridelka v domači pridelavi in kaj je še sprejemljiva nabavna cena za trgovca v odnosu do prodajne cene, ki jo lahko ponudi potrošniku. To je kompleksno vprašanje, ki ga bomo morali v Sloveniji skupaj s politiko subvencioniranja obdelati in najti ustrezno rešitev," je povedala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.

"Poreklo mora biti označeno tudi na predelanih živilih"

V Sindikatu kmetov Slovenije zahtevajo tudi uvedbo tako imenovanih masnih bilanc, kar pomeni, da bi bilo na vseh predelanih izdelkih jasno navedeno, od kod posamezne sestavine. "Tako bi preprečili zavajanje potrošnikov z oznako 'narejeno v Sloveniji', saj so sestavine velikokrat pripeljane iz tujine, česar pa potrošniki ne vedo," je še pojasnil Medved. V svojih prizadevanjih so se večkrat obrnili tudi na varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki pa je, kot pravijo, premalo dejaven. "Pri ukrepanju so moje pristojnosti omejene v okviru tistega, kar določa zakon o kmetijstvu. Iščem nedovoljeno ravnanje, nepravilnosti, ki se dogajajo v celotni verigi, in na splošno lahko rečem, da bom Agencijo za varstvo konkurence zaradi trenutnega stanja pozval, naj ukrepa in razišče, zakaj je do tega prišlo," je zagotovil varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. Ena od rešitev pa je tudi ta, da se potrošniki od trgovin preusmerimo neposredno na kmetije.

Odkupne cene kmetijskih pridelkov se nižajo, sadje in zelenjava v trgovinah pa se dražita