Ob vse višji inflaciji (novembra je bila rast cen v ZDA na ravni proizvajalcev že 9,6-odstotna v primerjavi z letom prej) je na delniških trgih na mestu vprašanje, kako agresivno se bodo v boj proti rasti cen vključile centralne banke. Foto: Reuters
Ob vse višji inflaciji (novembra je bila rast cen v ZDA na ravni proizvajalcev že 9,6-odstotna v primerjavi z letom prej) je na delniških trgih na mestu vprašanje, kako agresivno se bodo v boj proti rasti cen vključile centralne banke. Foto: Reuters

Na finančnih trgih je na nekaterih segmentih opaziti manjšo željo po tveganju, tehnološki Nasdaq je bil v tednu dni ob tri odstotke. Vzrokov za takšno vedenje vlagateljev je več: inflacija je vse višja, prav tako število okužb v novem valu epidemije. Pfizer opozarja, da se tudi prihodnje leto epidemije še ne bomo znebili. Poleg tega se Fed pripravlja na zaostrovanje denarne politike. Na zadnji letošnji seji na srečo delniških trgov guverner Jerome Powell ni bil še bolj jastrebji, kot je bil v nekaterih decembrskih nastopih. Pričakovano je Fed zaradi inflacijskih pritiskov pospešil ukinjanje izrednega programa pomoči. Program QE, v okviru katerega je do decembra odkupil po 120 milijard dolarjev mesečno, se bo tako iztekel že konec marca 2022, nato bo sledila priprava na prvi dvig obrestne mere.

Fed bo mesečno zmanjšal nakupe obveznic za 30 milijard dolarjev, in ne več za 15 milijard dolarjev, kot se je odločil na novembrskem zasedanju. To pomeni, da se bo spodbujevalni program nakupa obveznic iztekel marca 2022. Foto: Reuters
Fed bo mesečno zmanjšal nakupe obveznic za 30 milijard dolarjev, in ne več za 15 milijard dolarjev, kot se je odločil na novembrskem zasedanju. To pomeni, da se bo spodbujevalni program nakupa obveznic iztekel marca 2022. Foto: Reuters

Bank of England že v akciji
Naslednje leto utegne Fed obresti (vsakič za četrtino odstotne točke) zvišati trikrat. Tudi Evropska centralna banka se je v četrtek odločila, da bo končala izredni program PEPP, za katerega se je odločila ob epidemiji, bo pa nadaljevala (oziroma še okrepila) redne odkupe obveznic v ločenem programu. Končni rezultat bo, da bo ECB aprila mesečno odkupil približno za polovico manj obveznic, kot jih trenutno (po dobrih 90 milijard evrov mesečno). Pri ECB-ju so tudi znižali oceno gospodarske rasti evrskega območja v letu 2022. Medtem so pri Bank of England kot prvi od največjih centralnih bank že zategnili pas in obrestno mero z 0,1 zvišali na 0,25 odstotka. Novembrska inflacija je bila v Veliki Britaniji 5,1-odstotna. Osrednja banka pričakuje, da bo tako ostalo tudi pozimi, aprila pa naj bi inflacija pri okrog šestih odstotkih dosegla vrh.

Nejasnost očitno ustreza vsem
Kakšno predstavo delniških trgov lahko pričakujemo v preostanku leta? Spet predbožično rast (rally), kot že tolikokrat v zgodovini? "V zadnjih štirih letih je indeks S&P 500 v decembru dvakrat pridobival in dvakrat izgubljal, zato se za takšna vprašanja nima smisla ozirati nazaj. V nobenem letu pa ni bilo videti t. i. 'rallyja'. Tudi znana paradigma, da svetovni igralci, kot so banke, zavarovalnice in investicijski skladi, v decembru izvajajo dodatno likvidnost na borzah, očitno nima več tako močnega vpliva na rast tečajev. Res je, da živimo v nejasnem času in ta nejasnost očitno ustreza vsem. Na eni strani visoka likvidnost trgov in dobički podjetij, na drugi strani pa stalni ukrepi držav k zajezitvi korone, nekontrolirana rast cen surovin, pretrgana veriga dobave končnim kupcem ter inflacija, bijejo bitko," nam je povedal Klemen Kokalj, strateški direktor pri Vzajemci skupini.

Dow Jones (New York)35.365 točk (tedenska sprememba: -1,7 %)
S & P 500 (New York)4.620 točk (-2,0 %)
Nasdaq (New York)15.169 točk (-3,0 %)
DAX30 (Frankfurt)15.531 točk (-0,6 %)
Nikkei (Tokio)28.486 točk (-0,5 %)
SBITOP (Ljubljana)1.235 točk (+0,2 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,17 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,40 %
EUR/USD1,1241 (-0,7 %)
EUR/CHF1,0387 (-0,3 %)
bitcoin46.680 USD (-3,4 %)
nafta brent73,27 USD (-2,8 %)
zlato1.797 USD (+0,8 %)
evribor (šestmesečni)-0,548 %
Cene nafte so se zaradi skrbi, povezanih z omikronom, zadnji teden zniževale, ameriška lahka nafta WTI se je vseeno obdržala nad 70 dolarji. Opec+ naj bi se sešel še pred naslednjim rednim srečanjem 4. januarja, tako da bo na novo ocenil razmere in morda spremenil načrt, da januarja proizvede 400 tisoč sodov dnevno več. Foto: Reuters
Cene nafte so se zaradi skrbi, povezanih z omikronom, zadnji teden zniževale, ameriška lahka nafta WTI se je vseeno obdržala nad 70 dolarji. Opec+ naj bi se sešel še pred naslednjim rednim srečanjem 4. januarja, tako da bo na novo ocenil razmere in morda spremenil načrt, da januarja proizvede 400 tisoč sodov dnevno več. Foto: Reuters

Glavno besedo bodo imele centralne banke
Trenutno se z manj kot tretjino delnic, ki sestavljajo tehnološki indeks Nasdaq, trguje nad njihovim 200-dnevnim drsečim povprečjem, medtem ko je ta delež pri indeksu S&P 500 kar 68-odstoten. Pri Credit Suisse verjamejo, da se bik še ne poslavlja z Wall Streeta (čeprav se bodo obresti začele zviševati), tako da napovedujejo, da bo v letu 2022 indeks S&P dosegel 5200 točk, kar je 12 odstotkov nad trenutno vrednostjo. Kaj bo prevladalo na borzah: nadaljevanje rasti ali začetek večjega popravka? Klemen Kokalj: "Glavno vlogo bodo odigrale centralne banke z dvigovanjem obrestnih mer, kar bo v naslednjem letu osrednja tema. Predbožično dogajanje na trgih in začetek novega leta bo najverjetneje minilo umirjeno. Pričakovati je nekajodstotno rast ali znižanje tečajev, kaj večjega ne. A lepota borznih trgov je v tem, da nas vedno preseneti. Upam, da s pozitivnimi novicami."