Korist, kot je javno zdravje, pretehta nad svobodno gospodarsko pobudo. Zagotavljanje tedenskega počitka delavcev namreč pomeni javno korist varstva zaposlenih. Foto: Reuters
Korist, kot je javno zdravje, pretehta nad svobodno gospodarsko pobudo. Zagotavljanje tedenskega počitka delavcev namreč pomeni javno korist varstva zaposlenih. Foto: Reuters

Pobudo za presojo ustavnosti so vložile družbe Magistrat International, Fama Trend, VM5 in Intersport ISI in v njej zapisale, da je zakonska ureditev v neskladju z njihovo pravico do svobodne gospodarske pobude, piše v odločbi ustavnega sodišča.

Gre za novelo zakona o trgovini, ki so jo poslanci sprejeli konec septembra lani, veljati pa je začela oktobra, po kateri trgovci ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh ne smejo več določiti obratovalnega časa prodajaln. Izjeme so prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah.

Poslanci uzakonili zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih, sprejeta tudi novela zakona o obrambi

Ustavno sodišče je presodilo, da ustava zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, a to ne pomeni, da je lahko ravnanje pri opravljanju gospodarske dejavnosti povsem svobodno.

Kot so zapisali, lahko zakonodajalec določi posebne subjektivne in/ali objektivne pogoje za podjetniško delovanje, ki pomenijo omejitev svobodne gospodarske pobude, če je za to izkazana javna korist, kakršno je tudi varstvo zdravja.

Temelj za to mu po presoji ustavnega sodišča daje drugi odstavek 74. člena ustave, ki izrecno prepoveduje opravljanje gospodarske dejavnosti v nasprotju z javno koristjo. Na podlagi tega lahko zakonodajalec s posamičnimi ukrepi omeji to temeljno svoboščino, da se doseže spoštovanje navedene ustavne prepovedi.

"Samo dejstvo, da zakonodajalec ureja obratovalni čas, ne posega v svobodno gospodarsko pobudo nosilcev trgovinske dejavnosti"

Kot so spomnili, se je ustavno sodišče sicer že večkrat opredelilo do obratovalnega časa trgovin. V njih je obratovalni čas opredelilo kot enega izmed objektivnih pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti, ki ga zakonodajalec lahko določi zaradi javne koristi.

Sprejelo je tudi stališče, da samo dejstvo, da zakonodajalec ureja obratovalni čas, ne posega v svobodno gospodarsko pobudo nosilcev trgovinske dejavnosti. Iz navedenega stališča pa ne izhaja, ali je v navedenih odločbah ustavno sodišče obratovalni čas opredelilo kot način uresničevanja pravice do svobodne gospodarske pobude ali že kot poseg vanjo.

Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je zakonodajalec z novelo zakona zasledoval več ciljev, med drugim zagotoviti zaposlenim v trgovini proste nedelje in proste dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti. Ustavno sodišče je že pred tem sprejelo stališče, da zagotavljanje tedenskega počitka delavcev pomeni javno korist varstva zaposlenih, ki sledi načelom Evropske socialne listine (MESL).

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Sodišče: Delo ob nedeljah ter praznikih in dela prostih dnevih je po zakonu izjema, in ne pravilo

Pobudnice sicer glede cilja varstva zaposlenih oporekajo primernost, ker naj bi bilo varstvo zaposlenih že dovolj zagotovljeno v obstoječi delovnopravni zakonodaji, kot tudi, da naj iz delovnopravne zakonodaje ne bi izhajalo, da je prav nedelja tisti dan, ki naj bi bil dela prost. Da to ne drži, po presoji ustavnega sodišča kaže citirana določba MESL.

Na sodišču obenem poudarjajo splošno ureditev zakona o delovnih razmerjih, iz katere izhaja, da je delo ob nedeljah ter praznikih in dela prostih dnevih po zakonu izjema, in ne pravilo. Za delavce, ki morajo delati tudi na te dni, je namreč predviden dodatek, ker gre za delo v posebnih delovnih razmerah, so pojasnili.

Pobudnice so izpodbijani ureditvi očitale tudi neskladje z ustavo, ker naj bi jim bilo posledično onemogočeno pridobivanje premoženja. A ustavno sodišče je mnenja, da je zakonodajalec le predpisal, na kakšen način oziroma pod kakšnimi pogoji je dovoljeno poslovati ob nedeljah in z zakonom predpisanih prostih dnevih, s čimer pa je uredil tudi možnost pridobivanja premoženja na te dni. "S tem ni posegel v jedro pravice do zasebne lastnine, saj je nosilcem trgovinske dejavnosti prepuščeno, da lahko v preostalih dnevih prosto urejajo svoje obratovanje in s tem prosto pridobivajo premoženje," so zapisali.

Odločbo je ustavno sodišče sprejelo soglasno. Sodnik Matej Accetto je ob tem dal pritrdilno ločeno mnenje.

Sodišče je obenem zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tistega dela novele, ki pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, ki ne upoštevajo omejitev pri določitvi obratovalnega časa, nalaga kazen od 1000 do 100.000 evrov.

Nedeljska trgovinska saga: 17 let začaranega kroga istih pomislekov

Levica: Pomembna odločitev, ki javni interes postavlja pred gospodarsko pobudo

Odločitev ustavnega sodišča pa so pozdravili v stranki Levica. "Danes je padla še dokončna odločitev ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da je pritožba trgovcev neutemeljena, in potrdilo, da so naše zakonske spremembe v skladu z ustavo. Gre za pomembno odločitev, ki javni interes postavlja pred gospodarsko pobudo in s tem kakovost življenja pred dobičke trgovcev." Predlog novele so v parlament vložili poslanci Levice, z njim pa so povzeli pobudo Sindikata delavcev trgovine Slovenije ob lanskem prazniku dela. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je takrat napovedala, da bodo njeni člani vložili pobudo za ustavno presojo.

Kot so pojasnili v Levici, je bilo med obravnavo v DZ-ju poslanih 37 pisem podpore večinoma od delavk in delavcev v trgovinah, ki so razkrili, kaj pomeni delo v nedeljo in kako negativno vpliva na družinsko in socialno življenje. Med pismi podpore so tudi pisma sindikatov netrgovinskih dejavnosti, ki solidarno podpirajo prizadevanja delavcev v trgovini.

"V trgovinah dejansko primanjkuje 7000 delavcev, obstoječi zaposleni pa so pogosto prisiljeni v delo, ki presega 40 ur na teden. Delavke in delavci že ves čas poudarjajo, o tem pričajo tudi številne ankete in peticije med njimi, da dodatki za nedeljsko delo ne odtehtajo fizične utrujenosti, psihične izgorelosti in socialne izključenosti," so opozorili v stranki.

Trgovinska zbornica napoveduje odpuščanja, sindikat pa: Pri poslancih je prevladal razum

Zaprtje trgovin v nedeljo je po oceni Levice prvi korak k izboljšanju položaja delavcev in delavk v trgovinah, medtem ko se boj za višje plače in boljše delovne pogoje šele začenja.

V Levici zato pozdravljajo sindikalno organiziranje delavk in delavcev v trgovinah. Napovedujejo tudi predlog za spremembo zakonodaje na področju varstva sindikalnega organiziranja, s katerim želijo sindikalno organizirane delavce zavarovati pred povračilnimi ukrepi delodajalcev, so še sporočili iz stranke.

Predsednica TZS-ja Mariča Lah pa je povedala, da bodo odločbo ustavnega sodišča spoštovali. Najprej jo bodo temeljito preučili, nato pa se bodo odločili o nadaljnjih korakih.

Novela začela veljati konec lanskega oktobra

Novela zakona je začela veljati konec lanskega oktobra in je z nekaj izjemami prepovedala obratovanje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh. Lani, ko je izbruhnila epidemija covida-19, so bile trgovine ob nedeljah in prostih dneh v okviru ukrepov za zajezitev širjenja virusa že predtem zaprte precej časa.

Izjeme, določene v zakonu, so prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. Prav tako so lahko odprte preostale manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, če delo v njih opravljajo nosilci trgovinske dejavnosti oz. njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci.