Meloni se je v Tripolisu srečala s predsednikom mednarodno priznane libijske vlade Abdulhamidom Al Deibahom, s katerim sta se poleg energetskega sodelovanja pogovarjala tudi o migracijah čez Sredozemsko morje.

Srečanju med Meloni in Al Deibahom je sledila sklenitev sporazuma o energetskem sodelovanju med Libijsko nacionalno naftno družbo (NOC) in italijanskim energetskim velikanom ENI, ki bo v razvoj izkoriščanja zemeljskega plina, pa tudi v sončno energijo in zajemanje ogljika vložil osem milijard dolarjev.

Vodja NOC-a Farhat Bengdara je povedal, da 25-letni dogovor zavezuje Libijo o dobavi 22 milijonov kubičnih metrov plina dnevno, kar je po njegovih besedah najpomembnejši posel v zadnjem četrtletju za energetski sektor te severnoafriške države.

Italija si intenzivno prizadeva za zamenjavo ruskega plina z dobavami predvsem iz severne Afrike. S tem namenom je Meloni na začetku tedna med obiskom v Alžiru sklenila strateško energetsko partnerstvo med državama, ki predvideva povečanje izvoza alžirskega plina v Italijo in tudi naprej v Evropo.

Kot je takrat dejal prvi mož ENI-ja Claudio Descalzi, ki je Meloni spremljal tudi na obisku v Libiji, bi se morala Italija v roku dveh let povsem otresti odvisnosti od ruskega plina.

Nestabilno okolje s šibko osrednjo vlado

Verjetno bo ruski plin v tem trenutku veliko lažje nadomestiti z alžirskim kot pa plinom iz nestabilne Libije, ki je še vedno v primežu notranjega konflikta in spora med različnimi frakcijami.

Tako je libijski minister za nafto Mohamed Oun že takoj po podpisu sporazuma v Tripolisu poskrbel za negotovost, ko je zavrnil kakršen koli dogovor, ki bi ga podpisal NOC z Italijo, saj je po njegovih besedah za take posle pristojno ministrstvo.

Bengdaro je na čelo NOC-a lani imenoval premier Al Deibah, čigar vlada je bila vzpostavljena leta 2021 s pomočjo posredovanja Združenih narodov.

Parlament v vzhodnem delu Libije, ki je pod nadzorom generala Kalife Haftarja in z njim povezanih frakcij, je lani odrekel podporo vladi v Tripolisu in tudi Bengdari, ob tem pa za neveljavne označil vse dogovore, ki bi jih ta vlada sklenila s tujimi državami.

NOC si sicer želi, da bi dogovor z ENI-jem jasen znak tujim vlagateljem, da je Libija varno okolje za poslovanje naftnih in plinskih družb.

Pomoč v ladjah za reševanje prebežnikov

Drugo pomembno vprašanje poleg energetske oskrbe so bile migracije in prihodi prebežnikov iz Libije v Italijo. Rim se je zavezal, da bo Libijo oskrbel z novimi iskalnimi in reševalnimi ladjami.

Od leta 2011, ko je bil ob podpori zveze Nato strmoglavljen dolgoletni samodržec Moamer Gadafi, se Libija ne more izviti iz kaosa in nestabilnosti, kar izkoriščajo tihotapci z ljudmi, zaradi česar je država postala glavna izhodiščna točka za številne prebežnike iz Afrike in z Bližnjega vzhoda, ki se podajajo na nevarno pot čez Sredozemsko morje proti Evropi.

Meloni se je ob sestavi desne vlade zavezala, da bo obvladovanje migracij ena od osrednjih nalog njenega vladanja, zato je bil na obisku v Libiji ob njej tudi notranji minister Matteo Piantedosi, čigar ministrstvo ima pod svojim okriljem migracije in prebežnike.