Razpoloženje na borznih parketih je ta mesec precej pozitivno. Ta teden je vlagatelje razveselila novica, da bo Kitajska s 1. julijem carine za uvoz avtomobilov znižala s 25 na 15 odstotkov, carine za avtomobilske dele pa bodo le še šestodstotne. V Frankfurtu so se delnice avtomobilskih proizvajalcev v torek povzpele tudi za več kot dva odstotka, frankfurtski DAX30 pa je dan končal pri 13.169 točkah, tako da je le še dobre tri odstotke oddaljen od rekordne vrednosti. Pritisk na italijanske obveznice je malce popustil, donosnost pri desetletni obveznici znaša 2,34 odstotka. Dow Jones je v ponedeljek poskočil za skoraj 300 točk in se povzpel nad 25 tisoč točk, včeraj pa je zdrsnil pod to mejo, potem ko je Trump namignil, da se morda 12. junija sploh ne bo sestal s severnokorejskim voditeljem.

.

"Geopolitične napetosti se zmanjšujejo, Trump in Kitajska umirjata žogo. Trgovinski spor bo, kot kaže, šel v neke normalne okvire. Preseneča ameriški dolar. Ko so številni napovedovali, da bo treba kmalu za evro plačati 1,30 dolarja, se je zgodilo drugače in evro je vreden manj kot 1,18 dolarja. To sicer pozitivno vpliva na evropske izvoznike, a je prineslo večjo negotovost na kapitalske trge. Nafta vztraja najvišje po letu 2014, vprašanje pa je, kdo si sploh želi še višjih cen nafte. Proizvajalke najbrž ne, saj bi potem zaradi višjega črpanja spet prišlo na trg preveč nafte in bi spet videli prenasičen trg. Cene v rangu med 60 in 70 dolarji vsem še najbolj ustrezajo, ta raven omogoča stabilnost na daljše obdobje," nam je trenutna razmerja na finančnih trgih pojasnil Aleš Lokar iz KD Skladov.

Slovenski bluečipi spet zanimivi
Na Ljubljanski borzi je v torek indeks SBITOP (897 točk), ki je prejšnji teden prvič po osmih letih prebil mejo 900 točk, izgubil četrtino odstotka. S skoraj 300 tisoč evri so bile najprometnejše Telekomove delnice, ki ostajajo pri 90,40 evra. "Trg počasi oživlja, kar ni le posledica dogajanja v Gorenju. Rezultati prvega četrtletja podpirajo trenutne tečaje, opažamo tudi večje zanimanje širše javnosti. Skratka, delnice slovenskih podjetij spet postajajo zanimive. Večjega popravka v prihodnjih mesecih ne pričakujem, razen seveda padcev posameznih delnic po izplačilu dividend. Če bo reinvestiranja dividend veliko, bi lahko doživeli tudi večji nakupni pritisk in s tem višje cene," je še povedal Aleš Lokar.

Bank kriza ni prav veliko izučila
Da so svetovni delniški trgi že več kot devet let v bikovskem trendu, je, gledano širše, predvsem zasluge izjemno ekspanzivne politike največjih centralnih bank. Ekonomist Franjo Štiblar (pred kratkim je izdal knjigo Kako do nove banke) je v Studiu City povedal, da (poslovne) banke kljub katastrofi, ki jih je pred desetletjem spravila na kolena (reševale so jih države z milijardno pomočjo), nadaljujejo stare prakse. "Vrniti bi se morali k osnovam, k dajanju posojil in sprejemanju depozitov, bankirji bi morali spremeniti bančno kulturo, ki je še vedno egoistična, upravljanje bank bi moralo biti boljše, centralne banke bi morale razmišljati o večji družbeni odgovornosti in ne bi smele dopustiti, da so poslovne banke še vedno tako velike, da lahko njihov propad ogrozi finančni sistem."
.

Davis: Cena bitcoina gre lahko na ničlo
Kriptojavnost je vznemiril Joseph Davis, ki meni, da bi lahko bitcoin, ki je trenutno vreden okrog 8.200 dolarjev, padel na nič dolarjev. Davies, glavni ekonomist pri enem največjih vzajemnih skladov na svetu Vanguard (sklad je imel na začetku leta 4.500 milijard dolarjev premoženja), je na vprašanje, kaj si misli o bitcoinu, odgovoril. "Navdušen sem nad tehnologijo veriženja blokov, ki je omogočila nastanek bitcoina. Tudi Vanguard uporablja takšno tehnologijo. Glede bitcoina pa menim, da je obstaja verjetnost, da gre cena na ničlo. V nasprotju z delnicami in obveznicami valute ne ustvarjajo denarnega toka, ki bi lahko razložil njihovo ceno. Nacionalne valute temeljijo na gospodarskih temeljih države, ki izdaja valuto, medtem ko pri kriptovalutah v ozadju ni nobenih gospodarskih temeljev, ampak je cena odvisna le od špekulacij."