"Pekarski izdelki so eni izmed tistih, ki so dan za dnem pri kar nekaj obrokih ključno hranilo in kot taki morajo biti kakovostni," opominja direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Tatjana Zagorc. Foto: EPA
Dejan Židan
Židan je ponovil, da Slovenija kot država nima idealnih možnosti za proizvodnjo hrane, saj so naše kmetije majhne, in čeprav je narava lepa, jo je težko obdelovati. "Ne moremo zmagati z običajno masovno proizvodnjo. Današnja prireditev kaže, da delamo posebne produkte. Produkte, ki so zelo okusni, lepi in s katerimi lahko postajamo zmagovalci." Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je namreč podelila zlata priznanja za odlično kakovost pekovskih izdelkov za letos - ta je prejelo 18 podjetij za 91 izdelkov. Jana Ramuš iz omenjene zbornice je pred podelitvijo nagrad pojasnila, da so pekarska podjetja na ocenjevanje letos prijavila rekordno število izdelkov: 98. Zlato priznanje je prejelo 91 izdelkov, še vedno pa prevladuje kruh - zlato priznanje je namreč prejelo 54 vrst kruha.

Med nagrajenci so Žito, Pekarna Vrhnika, Kruh pecivo, Gorenjka, Dolenjske pekarne, Pekarna Spar, Pekarna Postojna, Pekarna Piskač, Pekarna Pečjak, Pekarna Marankovci, Mlinotest, Mlinotest Kruh Koper, Mlinopek, Pekarna Grosuplje, Hlebček, Delikatesa Premium, slaščičarstvo Delakorda in Miklavška pekarna A & V Lešnik.

Kakovost pri kruhu ni samoumevna
Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Tatjana Zagorc je poudarila, da s temi nagradami počastijo tisto, kar je na trgu najpomembnejše - kakovost. "Pekarski izdelki so eni izmed tistih, ki so dan za dnem pri kar nekaj obrokih ključno hranilo in kot taki morajo biti kakovostni," je dejala, a pri tem opozorila še, da kakovost ni samoumevna. "Pek za dober izdelek potrebuje dobro moko, mlinar pa jo lahko naredi iz dobre pšenice. To se je pokazalo tudi pri ocenjevanju. Kakovost moke je izjemno pomemben parameter."

Kaj so ocenjevali?
Tomaž Požrl z ljubljanske biotehniške fakultete, ki je predsedoval komisiji za ocenjevanje izdelkov, je pojasnil, da so ocenjevali videz in lastnosti skorje ter sredice, najpomembnejša pa sta bila vonj in okus. Ob koncu leta bodo še enkrat vzeli vzorce s polic trgovin in jih preverili. "Kontrola kakovosti je konstantna," je dejal.

Ramuševa je sicer prepričana, da je pekarstvo ena najmočnejših panog v Sloveniji, saj je bilo družb, pri katerih je pekarstvo prva dejavnost, predlani 332, zaposlovale pa so več kot 3.600 ljudi. Če bi upoštevali še obrtnike in samostojne podjetnike, bi jih bilo okoli 800, če bi upoštevali še tiste, ki jim to predstavlja dopolnilno dejavnost ali eno izmed več dejavnosti, pa še bistveno več.

Slovenija lahko zmaguje le s posebnimi izdelki
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je na podelitvi nagrad napol pošalil, da je ta teden lepo biti prehranski minister. Na obisku v Sloveniji so bili namreč te dni kitajski inšpektorji, ki so pregledali slovenske mlečne obrate, saj želi Slovenija na Kitajsko izvažati mlečne proizvode, inštitut za nutricionistiko pa je šestim slovenskim proizvodom prvič podelil priznanja za najbolj inovativna živila.

Židan je ponovil, da Slovenija kot država nima idealnih možnosti za proizvodnjo hrane, saj so naše kmetije majhne, in čeprav je narava lepa, jo je težko obdelovati. Slovenski trg ni velik, naši potrošniki so - sicer upravičeno - zahtevni, poleg tega pa živimo v osrčju Evrope, kjer je konkurenca velika. "Zato ne moremo zmagati z običajno masovno proizvodnjo. Današnja prireditev kaže, da delamo posebne produkte. Produkte, ki so zelo okusni, lepi in s katerimi lahko postajamo zmagovalci," je sklenil.