Največ povpraševanja med počitniškim delom je v gostinstvu in turizmu. Foto: BoBo

Počitniško delo, ki poteka prek študentske napotnice, je lahko način pridobivanja delovnih izkušenj, pogosteje pa predstavlja dijakom in študentom vir dodatnih sredstev za čas med študijskim letom, ko zaradi študija ne morejo biti več delovno aktivni, poudarja Sabina Leben iz sindikata Mladi Plus. Po njenih navedbah se zato študentje manj pogosto udejstvujejo v delu, ki bi bilo povezano z vsebino njihovega študija, k temu pa pripomore tudi povpraševanje po delu, ki je poleti najintenzivnejše v gostinstvu in turizmu. "Študentje si na ta način bodisi privoščijo kaj dražjega, bodisi si ustvarijo zalogo sredstev za preživljanje med študijskim letom. Vsekakor pa je v ospredju počitniškega dela zaslužek, bolj kot praksa v bodočem poklicu, razen v specifičnih panogah, kot je denimo informatika."

Po podatkih e-študentskega servisa je poleg gostinstva in turizma poleti najvišja ponudba del še na področju promocij in fizičnih del. Povprečna urna postavka za študentsko delo je lani med počitnicami znašala 5,9 evra bruto oziroma 5 evrov neto. Bolje so plačana dela, ki zahtevajo predznanje oziroma opravljene izpite ali tečaje, kot so poučevanje, inštrukcije, treniranje plavanja ter računalništvo in programiranje. Minimalna določena urna postavka sicer znaša 4,89 evra bruto oziroma 4,13 evra neto, najpogosteje pa jo izplačujejo v proizvodnji, skladiščih in za polnjenje polic v trgovinah. Lebnova ob tem študente poziva, naj bodo pozorni pri minimalni postavki in naj ne sprejemajo nižje plačanih del.

Napotnica ne pozna odpovednega roka
Počitniško delo prek napotnice sicer lahko opravljajo osnovnošolci in dijaki, ki so že dopolnili 15 let, študentje, ki imajo študentski status v Sloveniji ali tujini, tuji študenti, ki študirajo v Sloveniji, in izredni dijaki, ki so mlajši od 26 let in niso v delovnem razmerju oziroma niso prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe. Študentski servis, ki izda napotnico, tudi preveri, ali kandidat izpolnjuje pogoje oziroma ali ima status študenta v enotni evidenci študentov, ki jih vodi ministrstvo.

V Sindikatu Mladi Plus ob tem mladim svetujejo, naj bodo pred počitniškim delom pozorni na svoje pravice in dolžnosti. V prvi vrsti poudarjajo, da je treba napotnico pridobiti že pred začetkom dela, "saj je napotnica osnova za plačilo in tudi za reševanje morebitnih sporov med študentom in delodajalcem." Lebnova ob tem poudarja, da je napotnica edina osnova za študentsko delo in tako ne velja nobena dodatna pogodba, ki bi jo delodajalec študentu dal v podpis. "V praksi smo imeli primere, ko so delodajalci študentom dali v podpis pogodbo z odpovednim rokom in so študentje ta rok upoštevali, četudi ga niso želeli. Vsaka taka pogodba je nična, saj velja samo študentska napotnica. V praksi to pomeni, da lahko študent z delom preneha, kadar želi, enako pa ga lahko tudi odslovi delodajalec."

Kmalu dvig minimalne postavke?

Stranka Levica je ministrstvu in koalicijskim partnerjem že posredovala predlog po katerem bi tudi minimalna študentska urna postavka sledila dvigu minimalne plače in se iz 4,89 bruto dvignila na 6,34 evra bruto. Predlogu so sicer naklonjenost izrazili tudi v nekaterih poslanskih skupinah koalicije.

14 dni neplačanega uvajanja
Drug primer zlorab, s katerim so se v sindikatu Mladi Plus srečevali, pa je neplačano uvajanje oziroma primeri, ko so delodajalci od študenta pričakovali brezplačno uvajanje na delo. "Študentsko delo ne pozna brezplačnega uvajanja, saj je osnova napotnica in mora biti vsako delo plačano." Lebnova ob tem poudarja, da so se v praksi pogosto srečevali s primeri nekajdnevnega brezplačnega uvajanja, kot najhujši primer pa omenja primer javne organizacije, kjer so od študentov zahtevali 14-dnevno uvajanje. "Študent se je obrnil na nas, potem pa smo po posredovanju naleteli na izgovor, da niso vedeli, da se to ne sme, pa so na koncu izplačali uvajanje vsem študentom tudi za nazaj."

Sicer pa Lebnova poudarja, da morajo biti študentje pozorni tudi na to, da imajo zagotovljen odmor za malico. "To pomeni, da imajo v osmih urah delovnika na voljo pol ure za malico, ki pa mora biti obračunana kot delo, ne pa, da delodajalec potem obračuna sedem ur in pol." V sindikatu Mladi Plus so se s tovrstnimi primeri tudi srečevali v preteklosti. V poletnih mesecih pa mora delodajalec zagotoviti tudi primerne pogoje, kar pomeni temperaturo pod 28 stopinj Celzija in glede na pogoje zagotoviti tudi primerno količino odmorov za vodo.

Plačilo na roko je nezakonito
Študentje ne smejo preseči ur, ki jih opravi redno zaposleni, oziroma števila ur, ki bi jih opravili v polnem delovnem času. Te podatke mora posredovati študentski servis ministrstvu, zato tudi v praksi ne prihaja do pretiranih nadur, so pa zlorabe mogoče v primerih, ko delodajalec ponudi, da bo del zaslužka izplačal prek napotnice, del zaslužka pa na roko. Lebnova ob tem svetuje študentom, naj se dogovorom za izplačilo "na roko" izognejo, ker gre za nezakonito prakso in naj o njej obvestijo bodisi sindikat bodisi študentski servis. Ti ocenjujejo delodajalce tudi na podlagi neplačevanja in v praksi ne objavljajo oglasov podjetij, ki so bila v preteklosti neplačniki in so tudi javno objavljeni na portalu neplacniki.info.

Na e-študentskem servisu ob tem dodajajo, da vselej založijo zasluženi denar za delodajalce in redno opravljajo tudi izterjave, in opozarjajo študente na vse morebitne težave, ki so jih že imeli s konkretnim delodajalcem, zato je bojazen, da bi študent ostal brez denarja, odveč. V lanskem letu se je to zgodilo dvema študentoma od 10.000, še pravijo.