Po predlogu zakona, v katerega je dobila vpogled nemška tiskovna agencija DPA, bodo oblasti podvojile kvoto za priseljevanje nekvalificiranih delavcev iz BiH-a, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije, Albanije in Kosova, tako da jih bo po novem lahko v Nemčijo prišlo do 50.000 letno.

Velja sicer zakonodaja, ki omogoča prihod kvalificirane delovne sile iz celotnega sveta, z območja Balkana pa se lahko v Nemčiji zaposlijo tudi nekvalificirani delavci, poroča Deutsche Welle. To pravilo so nemške oblasti uvedle po prvem prebežniškem valu v letih 2015 in 2016, potem ko so bili poleg številnih prosilcev za azil iz Sirije tudi številni državljani Srbije, BiH-a in Kosova. Berlin si je prizadeval, da bi ljudi iz regije, namesto da bi se potegovali za azil, raje zaposlili v Nemčiji.

Kot navajajo balkanski mediji, ki se sklicujejo na DPA, naj bi osnutek spremenjenega zakona vključeval tudi t. i. vstopnico možnosti, ki bi omogočala, da bi se ljudje v Nemčijo preselili in šele potem tam iskali službo. V času iskanja službe bi imeli pravico, da bi polovično delali na delovnih mestih zunaj svojega poklica. Kot navaja DPA, bi vstopnica možnosti uvedla nov sistem točkovanja, in sicer bi moral posameznik zbrati najmanj šest točk, pri čemer bi bile podeljene štiri točke za določene kvalifikacije, tri točke za dobro znanje nemščine ali tri leta delovnih izkušenj, dve točki bi prinesla starost pod 35 let, eno točko pa dejstvo, da je predtem človek zakonito v Nemčiji prebival najmanj šest mesecev.

Nemčija sicer ocenjuje, da potrebuje najmanj 400.000 tujih delavcev, da bi ohranila normalno funkcioniranje gospodarstva, zdravstva in skrbi za starejše.

53 odstotkov nemških podjetij ima premalo kvalificiranih delavcev

Nemška zbornica za trgovino in industrijo (DIHK) je danes sporočila, da ima več kot polovica nemških podjetij težave z zaposlovanjem zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev, poroča Reuters.

V raziskavi je sodelovalo 22.000 podjetij, kar 53 odstotkov jih je sporočilo, da imajo težave z iskanjem zaposlenih. "Predvidevamo lahko, da bosta približno dva milijona delovnih mest ostala nezapolnjena," je dejal izvršni direktor zbornice Achim Dercks in dodal, da so zaradi tega podjetja ob 100 milijard evrov prihodkov iz proizvodnje.

Kot je dodal, predstavljajo pomanjkanje delovne sile, visoke cene energentov in ukrepi za podnebno nevtralnost "nevarno mešanico", ki bi lahko privedla do selitve proizvodnje v tujino.

Raziskava je pokazala, da ne more zapolniti delovnih mest 67 odstotkov proizvajalcev električne opreme in 67 odstotkov podjetij, ki se ukvarjajo s strojnim inženiringom. V avtomobilski industriji ima težave s pomanjkanjem delovne sile 65 odstotkov podjetij.