Borzni posredniki so še naprej zelo dobre volje. V torek je Dow Jones dan končal pri 26.210 točkah in tako ostal pri rekordno visoki vrednosti. Tehnološki indeks Nasdaq (7.460 točk) se je zvišal za 0,7 odstotka, potem ko so se vsaj za odstotek podražile delnice s kratico FAANG (Facebook, Apple, Amazon, Netflix, Google). Foto: Reuters
Borzni posredniki so še naprej zelo dobre volje. V torek je Dow Jones dan končal pri 26.210 točkah in tako ostal pri rekordno visoki vrednosti. Tehnološki indeks Nasdaq (7.460 točk) se je zvišal za 0,7 odstotka, potem ko so se vsaj za odstotek podražile delnice s kratico FAANG (Facebook, Apple, Amazon, Netflix, Google). Foto: Reuters
Vrednost bitcoina, ki je bila pred enim mesecem že 20 tisoč dolarjev, se je v torek za nekaj trenutkov spet spustila pod 10 tisoč dolarjev. Foto: Reuters
Cena nafte brent je spet presegla 70 dolarjev za 159-litrski sod, medtem ko je bilo treba za ameriško lahko nafto plačati že skoraj 65 dolarjev, kar je triletni vrh. Mednarodni denarni sklad je oceno svetovne gospodarske rasti za leto 2018 in 2019 zvišal na 3,9 odstotka, kar je 0,2 odstotni točki več od oktobrske napovedi. Dodajmo, da je savdski naftni velikan Aramco pripravljen, da letos (v drugi polovici leta) izpelje javno ponudbo delnic (IPO), kar bo največji IPO v zgodovini. Foto: Reuters

Kenneth Rogoff, profesor ekonomije na univerzi Harvard, pravi, da imajo finančne ustanove manj orodij za spopad s krizo kot kadar koli prej. Na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu je na dogodku z naslovom Naslednja finančna kriza opozoril: "Če bo prišla nova finančna kriza, ne obstaja niti načrt A." Pri tem je imel v mislih centralne banke, pa tudi visok dolg držav (kot sta Italija in Japonska), ki trenutno zaradi izjemno nizkih obrestnih mer nimajo težav, drugače pa bo, ko bodo obresti začele naraščati. K sreči Rofoff še ne vidi možnosti, da bi se lahko kmalu zgodil kolaps, podoben tistemu v letu 2008 in z zmernim optimizmom ocenjuje trenutno stanje svetovnega gospodarstva.

So delniški trgi zreli za korenit popravek?
Pomembna iztočnica razprave v Davosu je bila tudi morebitna prenapihnjenost delniških trgov, kar bi lahko ob večjem padcu prav tako sprožilo finančno krizo. "Ni si težko predstavljati novega delniškega zloma, saj so rast poganjale tudi zelo nizke obrestne mere. Ne vem, kako se bodo na višje obrestne mere odzvali delniški trgi in preostali naložbeni razredi, kot je bitcoin," je posvaril Rogoff. Finančni strokovnjaki so že več mesecev na različnih bregovih: nekateri so prepričani, da je zaradi odličnih gospodarskih razmer, zgodovinsko gledano, še vedno zelo nizkih obrestnih mer in zaradi vedno višjih dobičkov vodilnih korporacij še kar nekaj prostora za nadaljnjo rast, drugi pravijo, da so vrednotenja najvišja v zgodovini in da grozi močan padec.

Ameriške korporacije pokajo od optimizma
Wall Street za zdaj za korekcijo noče slišati in je v torek krenil novemu rekordu naproti, potem ko je ameriški kongres potrdil predlog zakona za začasno financiranje dela vladnih agencij do 8. februarja, zvezni uslužbenci pa so se po dnevu dopusta vrnili na delovno mesto. Kdor pričakuje, da bo ves cirkus okrog financiranja vladnih agencij negativno vplival delniške indekse, dela začetniško napako, saj zgodovina kaže, da se indeksi morda za kakšen dan ali dva znižajo, potem pa spet porastejo. Vredno je tudi poudariti, da prejšnji teden od 27 podjetij v sestavi indeksa S&P 500, ki so sporočila poslovne rezultate zadnjega lanskega četrtletja, niti eno ni znižalo ocene poslovanja za tekoče četrtletje, kar je precej neobičajno.

Netflix v prestižnem klubu "100 milijard"
Med delnicami, ki so v ospredju zanimanja ta teden, velja omeniti Netflixove. Njihov tečaj se je v torek zvišal za dobrih deset odstotkov (in gladko presegel 250 dolarjev), saj je ta ameriški ponudnik videovsebin v poslovnem letu 2017 ustvaril 559 milijonov dolarjev dobička, kar je skoraj trikrat več kot leto prej. Prihodkov je bilo za 3,29 milijarde dolarjev. V zadnjem četrtletju je Netflix pridobil kar 8,3 milijona novih uporabnikov (od tega skoraj dva milijona v ZDA), kar je nad vsemi pričakovanji. Letos so delnice poskočile že za dobrih 30 odstotkov, v zadnjih desetih letih pa je rast kar 6600-odstotna, kar spominja na lansko norijo na trgu kriptovalut. Netflix je s tem postal eden od 59 podjetij v sestavi indeksa S&P 500, katerega borzna vrednost se je povzpela nad 100 milijard dolarjev.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 23. januarja:


SAVA RE

+1,17 %

17,30 EUR
PETROL

+0,57 %

352,00
LUKA KOPER+0,31 %32,60
KRKA+0,00 %59,00
GORENJE

-0,00 %

5,10
CINKARNA

-0,00 %

224,00
TELEKOM-0,91 %87,20
ZAV. TRIGLAV

-1,59 %

30,90

.

Bitcoin včeraj spet zanihal pod 10 tisoč dolarjev
Kriptovalute, ki so sredi prejšnjega tedna doživele hud udarec, nato pa si opomogle, so ta teden spet pod prodajnim pritiskom. Bitcoin je včeraj za hip zdrsnil pod 10 tisoč dolarjev. Peter Boockvar iz finančne družbe Bleakley Advisory Group pravi, da ne bi bil presenečen, če bi v naslednjem letu bitcoin kotiral med 1.000 in 3.000 dolarji. Na delniške trge po njegovem mnenju takšen padec ne bi imel posebnega vpliva, saj "v ameriškem gospodarstvu, vrednem 19 bilijonov dolarjev, bitcoin ne igra pomembne vloge." Ob tem je seveda tudi pomembno, da banke v kriptozgodbo niso vpete tako, kot so bile na primer leta 2008 ob zlomu trga drugorazrednih hipotekarnih posojil. Je pa Boockvar prepričan, da bi lahko nastradalo kar nekaj naivnih predvsem azijskih vlagateljev, ki so kriptovalute kupovali s posojili.

Hekerji mečejo temno luč na uspešnost ICO-jev
Zanimiva je tudi sveža raziskava družbe Ernst & Young. Več kot deset odstotkov kapitala, ki ga podjetja zberejo z javno ponudbo žetonov (ICO), naj bi bilo izgubljenega ali ukradenega z napadi hekerjev. Analizirali so več kot 370 ICO-jev in ugotovili, da je bilo ukradenih kar za 400 milijonov dolarjev od skupno 3,7 milijarde zbranega kapitala. Najpriljubljenejša metoda nepridipravov je ribarjenje (phishing). V analizi so tudi ugotovili, da se je ob koncu leta uspešnost ICO-jev poslabšala. Če je junija še 90 odstotkov podjetij doseglo cilj, jih je bilo novembra le še 25 odstotkov. Z javno ponudbo žetonov predvsem neuveljavljena podjetja izdajo žetone, ki imetnikom v prihodnosti obljubljajo določene izdelke ali storitve, medtem ko podjetja dobijo denar, do katerega bi na bančnem trgu težko prišla.