Foto: BoBo

Skupščina Nove Ljubljanske banke (NLB) je popolnila devetčlanski nadzorni svet, ki je v obstoječi sestavi upravi že povečal plače. Skupščina je soglašala, da se obstoječim nadzornikom Primožu Karpetu, Alexandru Bayru, Davidu Ericu Simonu, Laszlu Urbanu in Petru Grozniku pridružijo Mark William Lane Richards, Shrenik Dhirajlal Davda in Gregor Rok Kastelic s štiriletnim mandatom. Znova pa je potrdila mandat nadzorniku Andreasu Klingnu.

Delničarji so se seznanili z lanskimi prejemki vodstva. Predsednik uprave Blaž Brodnjak je lani prejel 192.101 evro, član uprave Andreas Burkhardt 210.230 evrov, član uprave Archibald Kremser 209.595 evrov in član uprave Laszlo Pelle 202.589 evrov.

Predsednik nadzornega sveta NLB-ja Karpe je povedal, da so z upravo končali razpravo glede prihodnjega nagrajevanja. Dodal je, da so z njimi sklenili anekse k pogodbam, "ki določajo novo raven plač, podkrepljeno z analizami". Novi, višji bruto zneski se gibljejo od 340.000 do 420.000 evrov bruto na leto, je razkril.

Kot je Karpe pojasnil v izjavi za medije po skupščini, s to odločitvijo, ki je začela veljati z junijem, niso čakali na nadzorni svet v novi sestavi zato, ker je proces tekel že dolgo časa. "Na koncu smo dosegli konsenz, pri tem pa smo želeli zagotoviti stabilno in motivirano upravo," je poudaril in povedal še, da "o spremembah v upravi ne razmišljajo".

Navzoči so potrdili predlog o delitvi 194,49 milijonov evrov lanskega bilančnega dobička. Za dividende se bo namenilo 142,6 milijona evrov, 51,89 milijona evrov bo ostalo nerazporejenih in bo preneseni dobiček.

Skupščina je vodstvu največje banke v Sloveniji podelila razrešnico. Delničar Miha Kunič je predlagal, da je uprava ne bi dobila, ker doslej ni objavila, da bi zoper nekdanjo upravo uveljavljala odškodninske zahtevke, ker ta pred leti ni ugovarjala odločbi o sanaciji NLB-ja, a mu ni uspelo. Skupščina ni glasovala o njegovem predlogu, naj banka oblikuje rezervacije za tožbe razlaščencev in naj ustrezno popravi letno poročilo za lani, ker za to nima pristojnosti.

Delničarji so podelili pooblastilo upravi, da lahko v 36 mesecih kupuje lastne delnice NLB-ja na organiziranem trgu z namenom zagotovitve lastnih delnic za izplačilo variabilnih prejemkov zaposlenim NLB v obliki delnic. Pooblastilo se nanaša na največ 36.542 lastnih delnic NLB-ja.

Brodnjak: Banka dobiva nov zagon
Brodnjak je na skupščini poudaril, da je bilo lansko leto zanje zelo posebno. "Najpomembnejši dogodek je bila prodaja 65 odstotkov banke. Na ta način je NLB javna delniška družba. To je pomemben mejnik za NLB in slovensko bančništvo. S tem banka dobiva zagon, in ko bo prodanih še 10 odstotkov, bo končno lahko zadihala s polnimi pljuči in začela tekmovati s tekmeci na enakopraven način," je spomnil.

Kot je v izjavi pojasnil Brodnjak, čakajo, da bo država v skladu z zavezami, danimi Evropski komisiji, v zameno za odobreno državno pomoč leta 2013 prodala še 10 odstotkov banke na borzi. S tem bodo odpadle vse omejitvene zaveze, razen prepovedi prevzemov, ki se bo ob izpeljani prodaji iztekla konec leta, in zaveze za prodajo NLB Vite, o čemer pa se z Evropsko komisijo še pogajajo.

Manjši dobiček NLB-ja

Obeti za prihodnosti

Na skupščini je Brodnjak naštel, da je banka lani uvedla številne nove produkte, izdala podrejeno obveznico, z Moody'sovo uvrstitvijo na investicijsko raven pa so se jim tudi v tem segmentu odprle nove priložnosti. "To je solidna baza za nadaljnji razvoj," je ocenil. Posebno pozornost v srednjeročni strategiji bodo po načrtih posvetili učinkovitosti in racionalnosti.

Pomemben atribut NLB-ja je po njegovih besedah neodvisnost od tujih tokov, saj je odvisna od domače depozitne baze. "Vsak tretji evro na računih slovenskih gospodinjstev je v naši banki. To je velika priložnost, a hkrati velika odgovornost," je menil Brodnjak. NLB tudi v regiji "predstavlja enega osnovnih elementov finančne hrbtenice".

Trendi so "dobri in robustni, poslovanje predvidljivo". Vendar zelo skrbno spremljajo dogajanje, saj je regija, sploh Slovenija, eno najbolj odprtih gospodarstev. Dobro je, da so se podjetja razdolžila, opažajo pa, da premalo investirajo. "Če ne pride do resnejšega ohlajanja gospodarstva, bi morala rast posojil prebivalstvu ostati visoka, od osem do 10 odstotkov, medtem ko bo rast posojil gospodarstvu ostala zmerna," je ocenil.

Na skupščini je delničar Kristjan Verbič, sicer predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ob pripombah glede organiziranega zbiranja pooblastil za skupščino upravo med drugim vprašal, ali je vložila kakšno tožbo zaradi izbrisa NLB-ja kot imetnice nekdanjih pravic oz. 17,2 milijona evrov kapitala v Banki Celje. Brodnjak je povedal, da so na vseh ravneh banke ocenili, da "takšne tožbe niso smiselne, zato niso bile vložene".

NLB je od lanske delne privatizacije v razpršeni lasti malih domačih vlagateljev in različnih institucionalnih vlagateljev. Država ima v banki 35-odstotni delež, ki ga bo po načrtih do konca leta zmanjšala na 25 odstotkov in eno delnico. Največja posamična nedržavna lastnika sta po podatkih s konca 2018 ameriška finančna družba Brandes Investment Partners ter Evropska banka za obnovo in razvoj.