Predsednik Trump meni, da bi trgovinska vojna koristila ZDA. Foto: Reuters
Predsednik Trump meni, da bi trgovinska vojna koristila ZDA. Foto: Reuters
Uvozna tarifa za jeklo naj bi znašala 25 odstotkov, za aluminij pa kar 10. Foto: Reuters
Zaradi nestrinjanja s carinami je v pondeljek odstopil Gary Cohn. Foto: Reuters

Ukrep bo začel veljati v prihodnjih 15 dneh. EU in nekatere države so že napovedale protiukrepe. Evropska komisija je pred dnevi že opredelila tri vrste zaščitnih ukrepov v primeru ameriškega zvišanja carin, in sicer bo EU uvedel dodatne dajatve na nekatere ameriške proizvode, na primer viski bourbon, arašidovo maslo, brusnice in pomarančni sok.

Povišanje carinskih dajatev ne bo veljalo za uvožene izdelke iz jekla in aluminija iz Kanade in Mehike. V odnosu do obeh držav želi Trump zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA.

Ob podpisu povišanja so bili prisotni delavci iz industrije jekla in aluminija, poroča BBC. Trump jih je pohvalil kot "hrbtenico Amerike", namignil pa je tudi na njihovo vlogo pri njegovi volilni zmagi.

Kitajska grozila s "primernim odgovorom"
Na napoved se je ostro odzvala Kitajska in zagrozila s "primernim in potrebnim odgovorom". Kitajski zunanji minister Vang Ji je dejal, da bi si morali Kitajska in ZDA prizadevati za partnerstvo, ne pa tekmovalnost.

Republikanci, ki so do zdaj puščali Trumpu proste roke in običajno niso komentirali njegovih ne vedno primernih izjav, ker je vodil zanje ustrezno politiko, so predsednika neuspešno pozivali, naj od uvedbe carin odstopi. Zaradi te napovedi je odstopil tudi Trumpov gospodarski svetovalec Gary Cohn. Cohn, ki je veljal za glas Wall Streeta, torej finančnega kapitala, v Beli hiši, je namreč velik zagovornik proste trgovine.

Glavno besedo pri zunanji trgovini imata zdaj minister za trgovino Wilbur Ross in direktor nacionalnega sveta za trgovino Peter Navarro, ki sta še bolj kot Trump zagrizena v prepričanju, da se lahko ameriški primanjkljaj zmanjša s carinami, ne glede na posledice.