Po letu 2035 ne bomo mogli več kupiti novih vozil z motorji na notranje zgorevanje. Foto: EPA
Po letu 2035 ne bomo mogli več kupiti novih vozil z motorji na notranje zgorevanje. Foto: EPA

Okoljevarstvene organizacije ob tem opozarjajo, da je njihova proizvodnja za zdaj energetsko še zelo potratna, poleg tega se utegne razkorak med državami, ki imajo že zdaj velik delež vozil na električni pogon, in preostalimi v prihodnjih letih še povečati.

Smer je jasna: leta 2035 novi avtomobili in kombiji ne bodo smeli imeti izpustov, je ob potrditvi uredbe zapisal izvršni podpredsednik Evropske komisije, pristojen za zeleni dogovor, Frans Timmermans.

Z ekonomskega, zdravstvenega in okoljskega vidika takšno potezo držav članic pozdravljamo, pravi Marjeta Benčina, strokovna sodelavka pri okoljski organizaciji Focus, ki pa ima pomisleke predvsem glede dovoljene izjeme, torej uporabe sintetičnih goriv. "Za zdaj se nam zdi, da sintetična goriva ne spadajo v cestni promet, tudi tehnologije še niso tako razvite, da bi lahko to komentirali. Poleg tega pa sintetična goriva ne rešijo težave z onesnaženostjo zraka," je dodala.

Sintetična goriva bodo zagotovo del rešitve razogljičenja v tovornem prometu, v pomorstvu in letalstvu, pri njihovi uporabi za osebna goriva pa ostaja še precej odprtih vprašanj, pritrjuje tudi državni sekretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl. "Sintetična goriva v prometu pomenijo, da se izpusti iz prometa selijo v druge sektorje. Proizvodnja sintetičnih goriv je vendarle tudi povezana z določenimi izpusti. Na eni strani tako dosežemo brezogličenje v prometu, se pa en del emisij preseli v druge sektorje," je opozoril Vajgl.

Potrošniki se bomo leta 2035 po cestah še vedno lahko vozili tudi z avtomobili na notranje zgorevanje, ne bomo pa več mogli kupiti novih, poudarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije, ki svari pred zasičenostjo juga in vzhoda Evrope z rabljenimi bencinskimi in dizelskimi avtomobili. "Obstaja nevarnost, da v vmesnem obdobju postanemo skladišče za starejše avtomobile, ki se bodo iz razvitega dela Evrope, predvsem s severa, preselili v druge dele."

Iskati bo treba tudi druge alternative neposredni elektrifikaciji prometa, predvsem v državah z nizkim deležem električnih vozil, med katere sodi tudi Slovenija.