Kot so opozorili v oglaševalski zbornici, bi se s petodstotnim deležem RTV-prispevka in posebno obdavčitvijo kabelskih operaterjev, ki bi prizadela končne naročnike, oblikoval največji državni medijski sklad pod neposrednim nadzorom vsakokratne vladajoče politike, namenjen za financiranje medijev in še zlasti nepridobitnih televizijskih programov posebnega pomena.
"Škarje in platno sta po predlogu novele v rokah vsakokratnega ministra za kulturo, ki bi skozi predlagane pristope lahko samovoljno odločal o razdelitvi sredstev. Na ta način se odpira vrata nedopustnemu vplivu vsakokratne vladajoče politične opcije na svobodo in neodvisnost medijev," so zapisali.
Namesto da bi zakon na sistemski ravni zagotovil največjo mogočo mero transparentnosti in strokovnosti pri dodeljevanju sredstev, po oceni zbornice na široko odpira vrata arbitrarnemu odločanju in tudi klientelizmu. Ob tem uvaja nadaljnjo komercializacijo javnega servisa tudi v škodo drugih subjektov na trgu, so še prepričani.
Medijska zakonodaja bi povzročila gospodarsko škodo
Predlagane spremembe zakona o medijih – tudi ob predlaganih spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija, zakona o Slovenski tiskovni agenciji in zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah – bi po oceni zbornice povzročile gospodarsko škodo nekaterim osrednjim televizijskim medijem in ukinile komercialne radijske mreže, ki so pomemben del slovenske medijske krajine že vrsto let.
Kritični so tudi do predlaganih sprememb na področju koncentracije v medijih, ki jim v delu nasprotuje tudi agencija za varstvo konkurence, ter na področju kabelskih operaterjev, ki izdajateljem tv-programov odrekajo pravice, ki jim pripadajo po drugih predpisih.
Zato oglaševalska zbornica in združenje medijev pri zbornici predlagatelja pozivata, da predloge novel zakonov s področja medijev umakne. "Verjamemo, da s popravki ni mogoče zagotoviti, da bo Slovenija dobila sodoben predpis, ki bo zagotovil primerno pravno okolje in temelje za obstoj in razvoj slovenskih medijev, njihovo svobodo in neodvisnost ter odgovorno in svobodno novinarstvo. Pri ponovnem razmisleku je nujna vključitev strokovne javnosti in deležnikov v vseh fazah postopka – od priprave do končne uskladitve," so pozvali.
Oglaševalska zbornica je s stališči in pobudami k predlogu novele zakona o medijih pisno seznanila tudi poslance.
Pozivi SAB-a in Levice
"Ne le strokovne pripombe, ampak tudi poznavanje medijskega prostora v Evropi, zlasti v državah, ki so šle na pot bolj avtoritarnih režimov, kaže, da gre aktualna vlada prav po tej poti," je ocenila vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper. Spomnila je na dogajanje na Madžarskem. Po njenem mnenju je namen sprememb treh zakonov oslabiti moč javnega servisa in dati moč drugim, komercialnim medijem, ki so bolj naklonjeni zdajšnji oblasti, konkretno SDS-u.
Kot je naštela Kociprova, gre za namero zmanjšanja financiranja javnega servisa, imenovanje novega vodstva in odpuščanja kadrov, ki niso lojalni, za povezovanje in prestrukturiranje.
Medtem v Levici predsednika republike Boruta Pahorja pozivajo k spremembi petkovega naslova posveta o javnem servisu RTV Slovenija.
Naslov Kakšne spremembe potrebuje RTV Slovenija, da bo svoboden, kakovosten in politično nepristranski javni servis? ter zastavitev posveta po ocenah poslanke Violete Tomić nakazujeta, da javni zavod RTV Slovenija v zdaj obstoječi obliki ni sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis. Po njenih navedbah s tem Pahor kot predsednik republike daje legitimnost "poskusom diskreditacije RTV Slovenija, ki so s strani vladajoče stranke SDS namenjeni politični podreditvi javne radiotelevizije".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje