Iz dneva v dan se namreč povečuje število okužb z novim koronavirusom, s tem pa se veča tudi število karanten in izolacij. "Obrtniki in podjetniki nas pozivajo, da bi enako kot v šolstvu veljalo tudi za zaposlene v gospodarstvu. Zlasti v dejavnostih, kjer imajo malo zaposlenih, lahko nastane težava, če morajo iti vsi v karanteno. V tem primeru nam ne preostane drugega, kot da zapremo podjetje za ta čas. Želimo, da se to reši na način, kot to velja za zaposlene v šolstvu," je, kot je razvidno iz sporočila za javnost, na seji upravnega odbora poudaril predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh.

"Vidim, da so številni gostinski obrati že zaprti, ker so delavci v karanteni. Tudi v podjetjih se že dogaja, da je velik izpad delavcev. Nihče ne bo zapiral gospodarstva, ampak se bo zaprlo samo," se je podjetnik Bojan Železnik strinjal, da je položaj kritičen.

Razmere v gostinstvu je komentiral tudi Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju. "Delovne sile ni mogoče zaposliti in zato se zapirajo lokali. Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da opažamo, da so lokali prazni, saj so ljudje previdni in se bojijo, da se ne bi okužili. Zato predlagam, da vlada oziroma ministrstva intervenirajo," je pozval.

Člani upravnega odbora OZS-js so se strinjali, da bi morali zdravi ljudje, ki nimajo simptomov in imajo izvid hitrega testa negativen, ostati v delovnem procesu. Zato predlagajo, naj se vladni odlok spremeni tako, da bi izjema od napotitve v karanteno na domu veljala tudi za zaposlene v gospodarstvu, in sicer pod pogojem, da se sedem dni od visokotveganega stika vsakodnevno testirajo. "Tako bi še vedno zagotavljali varno in zdravo delovno okolje, obenem pa bi proizvodni procesi lahko nemoteno potekali naprej," je pojasnil Meh.

Sive lase povzročajo tudi cene energentov

Na OZS-ju so razpravljali tudi o naraščajočih cenah energentov. Danijel Lamperger, direktor OZS-ja, je dejal, da so na zbornici resorne ministre že pozvali k ukrepanju, in sicer, da bi država s posebno shemo pomagala podjetjem. "Dejstvo je, da brez pomoči države nekatera podjetja ne bodo preživela," je prepričan Lamperger. Bojan Železnik pa je dejal, da noben distributer električne energije ni pripravljen ponuditi nižjih cen. "Če bomo zaradi tega manj konkurenčni, potem pričakujem, da bo država pomagala. Vedeti moramo, da se bodo s tem dvigali tudi stroški hrane in plač. Mi teh rezerv nimamo," je še dodal Železnik.

Predsednik Meh je člane upravnega odbora med drugim spomnil, da je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek decembra obljubil, da bo država posredovala, če se cene energentov ne bodo umirile. To obrtniki in podjetniki zdaj tudi pričakujejo.

BS: Pritisk rastočih okužb na gospodarstvo za zdaj majhen

Na Banki Slovenije (BS) na drugi strani v nasprotju z ugotovitvami OZS-ja pravijo, da je vpliv za zdaj majhen.

Zaostrene epidemične razmere v obliki povečanega števila okužb zaradi koronavirusne različice omikron imajo na slovensko gospodarstvo namreč po oceni BS-a za zdaj razmeroma majhen vpliv. V centralni banki obenem opozarjajo na tveganja zaradi dragih energentov in visoke inflacije, pa tudi zaradi nevarnosti velikega števila sočasno odsotnih z dela.

Visoka gospodarska aktivnost se je sicer po tistem, ko je Slovenija v tretjem lanskem četrtletju že dosegla predkoronsko raven bruto domačega proizvoda (BDP), nekoliko umirila, so v Banki Slovenije ponovili v najnovejši publikaciji Gospodarska in finančna gibanja. Ob močni investicijski dejavnosti države rast izrazito poganja domača poraba, ki je precej močnejša kot v povprečju evrskega območja.

A kljub trenutno ugodnim razmeram v Banki Slovenije ocenjujejo, da nekatera makroekonomska tveganja ostajajo visoka: pri tem omenjajo nevarnost povečane odsotnosti z dela ob rekordnem številu okuženih s koronavirusom, visoke stroške energentov in višjo inflacijo, ki že znižuje realno rast dohodkov prebivalstva.

Počivalšek: Gospodarstvo je preživelo

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je med torkovim obiskom Posavja pojasnil, da je gospodarstvo ob epidemiji covida-19 preživelo tudi zaradi hitrega in ustreznega odziva države. Hitro ukrepanje pa je pripomoglo k ohranjanju delovnih mest. Opozoril je tudi na doseženo nizko stopnjo nezaposlenosti in visoko gospodarsko rast. Gospodarstvo ima sicer po njegovem mnenju "solidno osnovo za nadaljevanje". Dodal je še, da se karte na svetovni ravni sicer mešajo na novo in da bodo v prihodnje uspešna lahko le tista podjetja, ki se bodo znala temu prilagoditi.

Težava je pomanjkanje kvalificiranih delavcev

Vse večji izziv za podjetja predstavlja pomanjkanje kvalificirane delovne sile, opozarjajo na BS-u. Število delovno aktivnih oseb je bilo novembra lani namreč znova rekordno, zaposlovanje pa raste v skoraj vseh dejavnostih. Pomanjkanje delavcev tako po ocenah Banke Slovenije predstavlja omejitveni dejavnik za okoli 30 odstotkov podjetij.

Podjetja zaradi hitrega zmanjševanja brezposelnosti in posledičnega pomanjkanja kadra posegajo po zaposlovanju tujih državljanov. Ti so tako lani jeseni prispevali približno polovico k medletni rasti števila delovno aktivnih oseb.

Gospodarska rast

Banka Slovenije je sicer decembra napoved slovenske gospodarske rasti za leto 2021 glede na junijsko oceno dvignila za 1,5 odstotne točke, na 6,7 odstotka. Za letos je napoved rasti znižala s 4,8 na 4,0 odstotka, za leto 2023 pa jo je povišala s 3,1 na 3,3 odstotka.

Tudi v evrskem območju, najpomembnejšem zunanjem okolju za slovensko gospodarstvo, je rast ob koncu leta po navedbah Banke Slovenije ostala visoka, pri čemer se ob zahtevnejših razmerah nekoliko umirja.

Razmere se med panogami močno razlikujejo, saj so odvisne od vnovičnega zaostrovanja nekaterih ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa po državah, pomanjkanja nekaterih surovin in sestavnih delov ter vse večjih težav pri zagotavljanju ustrezne delovne sile v nekaterih segmentih. Delovne procese otežujejo tudi odsotnosti z dela zaradi močnega skoka okužb.