Vse od finančne krize leta 2008 (če ne še dlje) je bil Fed nekakšen zaveznik borznih vlagateljev, saj je vedno skrbel za presežno likvidnost, to pa je podpihovalo predvsem vrednost tveganih naložb. Zdaj so se časi temeljito spremenili, zavladal je strah pred (pre)močnim zaostrovanjem denarne politike, ki bi lahko prineslo recesijo, to pa nikakor  niso razmere, v katerih bi delnice cvetele. Foto: EPA
Vse od finančne krize leta 2008 (če ne še dlje) je bil Fed nekakšen zaveznik borznih vlagateljev, saj je vedno skrbel za presežno likvidnost, to pa je podpihovalo predvsem vrednost tveganih naložb. Zdaj so se časi temeljito spremenili, zavladal je strah pred (pre)močnim zaostrovanjem denarne politike, ki bi lahko prineslo recesijo, to pa nikakor niso razmere, v katerih bi delnice cvetele. Foto: EPA

Glavni dogodek tedna oziroma kar meseca je bila junijska seja ameriške centralne banke. Če je marca Fed obresti dvignil za 0,25 odstotne točke, maja pa za 0,50, je tokrat posegel po dvigu v višini 75 bazičnih točk (in ob tem napovedal, da utegne na julijski seji storiti isto). Poteza, ki je še pred 10 dnevi skoraj nihče ni pričakoval, toda objava kar 8,6-odstotne majske inflacije na letni ravni je zahtevala oster odziv. In Fed tokrat res ni pomišljal, vse od leta 1994 obresti še ni zvišal za 0,75 odstotne točke, to pa je nagnalo strah v kosti vlagateljem.

Podatki Ameriškega združenja malih vlagateljev (AAII) kažejo, da je bilo v tednu do 15. junija kar 58,3 odstotka zasebnih vlagateljev medvedje razpoloženih (to pomeni, da v naslednjega pol leta pričakujejo padanje delniških tečajev). To je približno dvakrat več od zgodovinskega povprečja in bi bil lahko dober kontraindikator ter znak za vsaj kratkoročen odboj. Foto: Reuters
Podatki Ameriškega združenja malih vlagateljev (AAII) kažejo, da je bilo v tednu do 15. junija kar 58,3 odstotka zasebnih vlagateljev medvedje razpoloženih (to pomeni, da v naslednjega pol leta pričakujejo padanje delniških tečajev). To je približno dvakrat več od zgodovinskega povprečja in bi bil lahko dober kontraindikator ter znak za vsaj kratkoročen odboj. Foto: Reuters

Kalvarija tehnološkega sektorja
V prvih urah po odločitvi o dvigu obresti je bilo na delniških trgih še vse mirno (in pozitivno), naslednji dan pa je "udarilo" na polno, pri čemer sta razpoloženje dodatno poslabšali Švicarska centralna banka (prvi dvig obresti v zadnjih 14 letih, a obresti so še vedno negativne) in Bank of England (obrestno mero so od decembra zvišali že petkrat in jo dvignili na najvišjo raven po letu 2009). Predvsem tehnološki indeks Nasdaq je v četrtek trpel, njegova vrednost je padla za več kot štiri odstotke, s tem pa je že 35 odstotkov oddaljen od rekorda! Strategi pri banki JPMorgan pravijo, da cene delnic trenutno odražajo 85-odstotno verjetnost za recesijo v ZDA.

Dolar edino varno pribežališče
Newyorški delniški indeks S & P 500 je v zadnjem tednu zdrsnil za 5,8 odstotka, kar je največ po marcu 2020. Prestižni Dow Jones se je prvič po januarju 2021 spustil pod 30 tisoč točk, njegova "bilanca" na tedenski ravni je že enajstič v zadnjih dvanajstih tednih negativna. Cene nafte so bile ob koncu tedna (brent je izgubil skoraj šest odstotkov) prav tako pod pritiskom zaradi strahov pred recesijo, ki pomeni tudi nižje povpraševanje po nafti. Negativno je vplival tudi močnejši dolar, ki je v primerjavi s košarico valut dosegel novo najvišjo vrednost po decembru 2002.

Ray Dalio z visoko stavo proti evropskim delnicam
Družba Bridgewater Associates, za katero stoji znani milijarder Ray Dalio, je položila visoko stavo proti evropskim trgom. Odločila se je, da "shorta" (to so prodaje na kratko, pri katerih vlagatelj zasluži ob padcu tečajev) 22 delnic evropskih korporacij (med njimi so nizozemski ASML Holding, francoski TotalEnergies ter nemška Bayer in Allianz) v skupni vrednosti 6,7 milijarde dolarjev. Dalio je sicer znani skeptik, zato njegova odločitev ni posebno presenečenje. Finančni svetovalec iz družbe Porta Advisors Beat Wittmann odobrava Daliovo odločitev in meni, da nismo še niti približno blizu dnu. Vseevropski delniški indeks European Stoxx 600 je letos izgubil 17 odstotkov, kar je manj v primerjavi z newyorškimi indeksi, ob vseh tegobah, ki pestijo svet (vojna v Ukrajini, visoka inflacija, prekinjene dobavne verige ...), pa bi lahko še nekaj časa drsel navzdol.

Dow Jones (New York)29.888 točk (tedenska sprememba: -4,8 %)
S & P 500 (New York)3.674 točk (-5,8 %)
Nasdaq (New York)10.798 točk (-4,8 %)
DAX30 (Frankfurt)13.118 točk (-4,7 %)
Nikkei (Tokio)25.945 točk (-5,5 %)
SBITOP (Ljubljana)1.147 točk (-2,1 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +2,85 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,23 %
EUR/USD1,047 (-0,5 %)
EUR/CHF1,0169 (-2,2 %)
bitcoin18.600 USD (-35 %)
nafta brent113,2 USD (-6,9 %)
zlato1.837 USD (-2,1 %)
evribor (šestmesečni)+0,249 %
Jerome Powell, prvi mož ameriške denarne politike, poudarja, da je glavni cilj Feda znižatki inflacijo, ki se je povzpela najvišje po letu 1981. V tistem času je bil guverner Feda Paul Volcker (1979–1987), ki se je inflacije lotil z močnim dvigovanjem obresti, kar pa je pustilo hude posledice v gospodarstvu: ZDA so se pogreznile v recesijo, stopnja brezposelnosti pa se je leta 1981 povzpela na skoraj 11 odstotkov. Foto: Reuters
Jerome Powell, prvi mož ameriške denarne politike, poudarja, da je glavni cilj Feda znižatki inflacijo, ki se je povzpela najvišje po letu 1981. V tistem času je bil guverner Feda Paul Volcker (1979–1987), ki se je inflacije lotil z močnim dvigovanjem obresti, kar pa je pustilo hude posledice v gospodarstvu: ZDA so se pogreznile v recesijo, stopnja brezposelnosti pa se je leta 1981 povzpela na skoraj 11 odstotkov. Foto: Reuters

Bitcoin včeraj pod 20 tisoč dolarjev
Tedenski padec je posebej izrazit na kriptotržišču, bitcoin (v zadnjih sedmih dneh je izgubil več kot tretjino vrednosti) se je nekaj časa še držal nad 20 tisoč dolarji, včeraj pa je popustila tudi ta ovira. Od rekorda je bitcoin oddaljen že približno 75 odstotkov. Zlom je očiten pri vseh kriptovalutah, tudi eter je vreden manj kot 1000 dolarjev (v 10 dneh je izgubil 45 odstotkov vrednosti). Kljub silovitim padcem, ki letos pretresajo imetnike kriptovalut, pa pri Bank of Americi v raziskavi (Bank of America Global Research) ugotavljajo, da zanimanje fizičnih oseb za ta segment trga ostaja visok. V anketi, ki so jo med več kot 1000 sodelujočimi izvedli na začetku junija, je dobrih 90 odstotkov vprašanih odgovorilo, da nameravajo v naslednjih šestih mesecih kupovati kriptovalute.

Vlagati je treba previdno in "po obrokih"
Ali je res že smiselno vstopiti na ta skrajno tvegani trg (njegova skupna vrednost se je s treh bilijonov dolarjev spustila na nekaj več kot 0,8 bilijona) in s koliko odstotki portfelja? "Tradicionalno priporočilo je med enim in petimi odstotki. Glede na makroekonomske razmere ta trenutek sploh ni pametno biti preveč izpostavljen tveganim naložbam. Je pa nemogoče napovedati, kdaj bo trg dosegel dno in pri kateri ceni. Postopno vplačevanje se zdi najbolj razumna strategija vstopa. Gre za naložbeno strategijo, pri kateri vlagatelj celoten znesek, ki ga je pripravljen investirati, razdeli na manjše delo in potem delnice ali kriptovalute vsak mesec. Na ta način si vlagatelj zagotovi neko ugodno povprečno ceno," nam je povedal Domen Kregar (Ilirika kripto svet).