Cene nafte so na začetku tedna podivjale in se zvišale za od 15 do 20 odstotkov, za sod brenta je bilo treba plačati največ 71,95 dolarja. Ob novici, da bo Savdska Arabija do konca meseca obnovila vse zmogljivosti za črpanje nafte, je v torek popoldne nafta spet padla in za brent je bilo treba plačati manj kot 65 dolarjev. Foto: Reuters
ZDA: Podatki kažejo, da za napadi na rafinerijo stoji Iran

"Non-stop nam zvonijo telefoni. Prej kot naslednjo sredo zelo verjetno ne boste prišli na vrsto, ampak – cena velja na dan naročila," so nam povedali pri enem od dobaviteljev, ko smo vprašali, koliko časa bi trajalo, da na dom pripeljejo tisoč litrov kurilnega olja. Res je, da je kurilna sezona tik pred vrati, vseeno pa lahko povečanje povpraševanja pripišemo napadom na savdski rafineriji, ki predstavljata pet odstotkov svetovne ponudbe. To je povzročilo mini naftni šok: v prvih minutah ponedeljkovega trgovanje je cena poskočila za 20 odstotkov (nekateri viri navajajo, da največ po zalivski vojni 1991, drugi, da celo največ v zgodovini), pri čemer je bilo treba za 159-litrski sod brenta plačati več kot 70 dolarjev. Ko so nekatere države (med njimi ZDA) sporočile, da bodo sprostile naftne rezerve, je napetost nekoliko popustila, v torek pa se je krivulja obrnila močno navzdol, saj je novi savdski minister za nafto sporočil, da bo država do konca septembra spet črpala nafto z vsemi zmogljivostmi.

Newyorški delniški indeks Dow Jones je po osmih dneh rasti v ponedeljek zdrsnil za pol odstotka, v torek pa je bil večino dneva tik nad 27 tisoč točkami in s tem skoraj nespremenjen. Danes bodo borzniki z zanimanjem spremljali novinarsko konferenco guvernerja Feda Jeroma Powlla in poskušali razbrati, kolikokrat bo v bližnji prihodnosti Fed še znižal obresti. Foto: Reuters

Naftni trg zelo krhek
Vseeno bo v torek gorivo v Sloveniji precej dražje, prav tako kurilno olje. Trenutno je treba za tisoč litrov kurilnega olja plačati okrog 970 evrov, od torka bodo stroški presegli 1000 evrov. "Napad z brezpilotnimi letalniki v drugi največji izvoznici nafte na svetu je pokazal, kako krhek je naftni trg in kako hitro se lahko stanje spremeni. Čez noč je svet ostal brez 5,7 milijona sodčkov nafte dnevno, predvidoma pa bo nekajmesečni izpad nekje okrog dva milijona sodčkov dnevno. To je cene nafte na borznih trgih v enem dnevu povzdignilo za več kot 12 odstotkov. Na mestu je vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se napetosti na Bližnjem vzhodu ponovno povečale in bi se črpanje začelo hitro zmanjševati? Ponovno pa se je pokazalo, da so cene nafte izredno nihajne in posledično izredno nepredvidljive," nam je povedal David Vegelj, predsednik naložbenega odbora pri Vzajemci skupini.

Dobro za Rusijo, slabo za Kitajsko
Kaj pomeni skok cen nafte? "Povišanje cene bo pozitivno vplivalo na neto izvoznice, predvsem Rusijo in njeno valuto, negativno pa na gospodarsko aktivnost predvsem v državah uvoznicah nafte, med katerimi so Indija, Kitajska in Turčija. Manj vpliva bi lahko čutile ZDA, saj so v zadnjih letih postale neto izvoznica nafte. Izpad bodo države OPEC+ in ZDA deloma nadomestile s sprostitvijo zalog in deloma z večjim črpanjem, zato dolgoročnih posledic v tem trenutku ne pričakujemo. Če se seveda v dogajanje ne vmeša politika, ki pa na žalost ne bo mirno stala ob strani. Odzivi borznih trgov so bili pričakovani, saj so vodilni borzni indeksi v ponedeljek izgubili nekaj vrednosti, v torek pa se je stanje že umirilo. So pa taki dogodki veter v prsi za številna največja gospodarstva."

Kriptovalute, torek ob 16.00tedenska spremembatečaj (v USD)
bitcoin-0,21 %10.243
ether+10,9 %201
XRP+4,58 %0,272
bitcoin cash+3,07 %315
litecoin+3,73 %73,9
EOS+7,574,10

Fed naj bi spet nekoliko znižal obresti
Divja rast cen nafte je, kot rečeno, v ponedeljek negativno vplivala na delniške trge, tako da se je končal osemdnevni pozitivni niz indeksov Dow Jones (vreden je okrog 27 tisoč točk in je s tem le okrog 400 točk pod rekordom) in DAX30. Dražja nafta bo namreč prizadela dobičke številnih podjetij, v skrajnem primeru bi lahko sprožila tudi recesijo. Pričakovano so jo dobro odnesle le delnice energetskega sektorja, ki so v New Yorku v povprečju porasle za več kot tri odstotke in tako popravile slab letošnji vtis. V sredo bo sicer na finančnih trgih pozornost usmerjena k sklepom zasedanja ameriške centralne banke. Večina pričakuje, da bo Fed tako kot julija ključno obrestno mero znižal za četrtino odstotne točke, na 1,75 odstotka. Prejšnji teden je Evropska centralna banka ob še dodatnem znižanju depozitne obrestne mere napovedala, da bo z novembrom spet uvedla program odkupovanja obveznic.