Razpravo o zlorabah postopka poenostavljene prisilne poravnave in njihove javnofinančne vplive, zlasti zaradi odpisa dolga družbam Electa Inženiring, Electa Naložbe in Electa Holding iz kroga Jankovićeve družine, je zahteval SDS. Razpravo so zahtevali zato, ker so bili odpisov deležni tudi finančna uprava in družbe v delni lasti države, a je bilo danes slišati, da po dopolnitvi zakona od leta 2016 poenostavljena prisilna poravnava nima več učinka na oprostitev plačila oz. odpis davkov in prispevkov.

Sorodna novica Dokument davčne uprave razkriva razkošno življenje Jureta Jankovića

Člani komisije iz vrst SDS-a so poudarili tudi, da se je leta 2013 sprejeti zakon še isto leto spremenil tako, da se je črtal pogoj, da morajo biti v prisilni poravnavi navadne terjatve poplačane vsaj 50-odstotno v štirih letih, čemur so takrat nasprotovali v NSi-ju in v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. V konkretnem primeru so bile odpisane 95-odstotno, kar se jim zdi nadvse problematično.

A predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman je opozoril, da to ni ključno. Poenostavljena prisilna poravnava je bila mišljena za zares majhna podjetja, kjer bi se moral izvrševati odpis razmeroma majhnih absolutnih zneskov. "Večja težava so merila za razvrstitev družb med mikropodjetja," je dejal in povzel, da je podjetje iz konkretnega primera izpolnjevalo dva od kriterijev, a je imelo osem milijonov evrov sredstev. V takšnih postopkih so se znašli tudi holdingi, je dodal.

Številne pomanjkljivosti postopka

Med pomanjkljivostmi v postopkih poenostavljene prisilne poravnave je naštel še to, da se v njih ne imenuje upravitelj, da v njih ne sodelujeta ne revizor ne ocenjevalec vrednosti, nadzor sodišča je le formalen oz. je procesne narave. Upniki iz tujine z uvedbo postopka lahko sploh niso seznanjeni, v postopku ni možnosti obvezne konverzije terjatev v kapital, če prisilna poravnava ne uspe, ni nujno, da se stečaj začne.

Po besedah predstavnika Združenja stečajnih upnikov Bojana Oblaka zakonodaja ščiti dolžnike, ne pa upnikov. "Vsakih nekaj let se javnost vznemiri zaradi ekscesnih primerov," je povzel in dodal, da že vseskozi opozarjajo na pomanjkljivosti. "Insolvenčno zakonodajo bi bilo treba spremeniti in v ospredje postaviti upnike, zlorabe pa dosledno sankcionirati," je dejal.

Sorodna novica Damijanu in Juretu Jankoviću odpisali večino dolga

Kmalu sprememba zakonodaje, po kateri bo povzročitev prisilne poravnave na goljufiv način kazniva?

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je povedala, da se ne glede na ta primer pripravljajo spremembe zakonodaje, ker morajo uresničiti odločbi ustavnega sodišča in ker je treba upnikom olajšati dokazovanje v primeru morebitnih zlorab. Predlagajo tudi spremembo kazenske zakonodaje, da se bo inkriminirala povzročitev prisilne poravnave na goljufiv način, kot to velja v primerih stečaja.

Apelirala je na dejavno vlogo upnikov, ki imajo možnost zavrnitve sklepa o prisilni poravnavi, v dveh letih pa izpodbijati njeno pravnomočnost oz. jo izpodbijati s tožbo. Državni sekretar na ministrstvu Gregor Strojin je vse, ki imajo v konkretnem primeru dokaze o nepravilnostih, tudi glede očitane udeležbe fiktivnega upnika, pozval, naj jih posredujejo pristojnim organom.

Področje insolvenčne zakonodaje spremlja tudi implementacijska skupina, ustanovljena leta 2014 iz najrazličnejših deležnikov, ki bo o potrebnih spremembah, tudi o tem, kako čim bolj preprečiti mogoče zlorabe, razpravljala konec meseca. Konkretne predloge spremembe zakonodaje pa bodo po besedah Katičeve pripravili na ministrstvu.

Generalna direktorica finančne uprave Jana Ahčin je med drugim priznala, da uprava v času trajanja insolvenčnih postopkov ne more izterjati davčnega dolga. Komisija je zato upravi naložila, naj ministrstvu za finance posreduje predloge sprememb oz. za učinkovitejše pobiranje t. i. pogojno izterljivega davčnega dolga, s katerimi bo naslovila to problematiko.

Komisija za čimprejšnjo spremembo insolvenčne zakonodaje

Vsi člani komisije so se zavzeli za čimprejšnjo spremembo insolvenčne zakonodaje in podprli sedem sklepov SDS-a, s katerimi so med drugim ministrstvu za pravosodje naložili pripravo poročila o poenostavljenih prisilnih poravnavah z visokim odpisom dolga in vključenostjo države ter o izstopajočih primerih in pripravo predlogov popravkov zakonodaje.