Cenik odraža dejanske stroške posameznega polnjenja, v ceno pa so vključeni še fiksni stroški, povezani s polnilnico. Foto: Miha Fras
Cenik odraža dejanske stroške posameznega polnjenja, v ceno pa so vključeni še fiksni stroški, povezani s polnilnico. Foto: Miha Fras

Gradnja, vzdrževanje in uporaba polnilnic so povezani z visokimi stroški, je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič. "Te smo v pretekih desetih letih vzeli nase kot del naše odgovornosti do okolja. V tem času smo našteli skoraj 90.000 brezplačnih polnjenj."

Sorodna novica Bliža se konec brezplačnega polnjenja električnih avtomobilov

Samo lani so za električno energijo ter vzdrževanje polnilnic in programske opreme po besedah vodje službe za tehnološki razvoj Uršule Krisper porabili več kot 74.000 evrov. Da bi lahko še naprej zagotavljali kakovostno celostno delovanje storitve in širitev mreže, so se odločili za uvedbo zaračunavanja polnjenja.

Cenik po besedah svetovalca uprave Jurija Curka odraža dejanske stroške posameznega polnjenja, v ceno pa so vključeni še fiksni stroški, povezani s polnilnico. "Te predstavljajo merjenje, zaračunavanje, bančne transakcije, davčna blagajna in podobno," je pojasnil.
Cena polnjenja bo od ena do devet centov na minuto ter bo odvisna od moči in časa polnjenja. Za polnjenje z močjo do 7,99 kilovata bo treba odšteti en cent na minuto oz. tri cente, če bo polnjenje trajalo dlje kot 180 minut.

Novinarska konferenca Elektra Ljubljana, na kateri so pojasnili konec brezplačnega polnjenja. Foto: Miha Fras
Novinarska konferenca Elektra Ljubljana, na kateri so pojasnili konec brezplačnega polnjenja. Foto: Miha Fras

Po 180 minutah cena poskoči

Cena polnjenja z močjo do 14,99 kilovata bo dva oz. šest centov na minuto, polnjenje z močjo do 22,99 kilovata pa bo stalo tri oz. devet centov na minuto. Za višjo ceno po pretečenih 180 minutah polnjenja so se po Curkovih besedah odločili zato, da bi uporabnike vozil spodbudili k umiku vozila s parkirnega mesta po končanem polnjenju.

Poleg tega bodo morali uporabniki vozil ob vsakem začetem polnjenju ne glede na njegovo trajanje plačati tudi pristojbino. Ta bo znašala 50 centov za predplačnike in en evro za enkratne uporabnike.

Polnjenje električnega avtomobila za sto kilometrov vožnje bo po podatkih Elektra Ljubljana tako v povprečju stalo med 2 in 2,5 evra, medtem ko je treba za primerljivo polnjenje doma odšteti med 1,5 in 2 evra.

S plačilno kartico prek mobilne aplikacije

Plačevanje bo potekalo s plačilno kartico prek mobilne aplikacije. V prvi fazi bosta na voljo dva načina: obračunavanje in plačevanje za vsako polnjenje posebej ter predplačniški sistem, pri katerem si bo uporabnik na svoj račun v aplikaciji naložil dobroimetje. Obstoječi uporabniki bodo samodejno dobili status predplačnika, še vedno pa jim bo na voljo tudi sistem identifikacije z obstoječimi karticami.

V sistem Gremo na elektriko je vključenih 118 polnilnic oz. 229 polnilnih mest po vsej Sloveniji. V Ljubljani je najbolj obiskana polnilnica na Miklošičevi cesti, zunaj Ljubljane na območju Elektra Ljubljana polnilnica na Vrhniki, sicer pa v Citycentru Celje.

V Sloveniji je bilo konec marca skupno 560 električnih polnilnic oz. 32 več kot ob koncu lanskega leta.