Zagotovitev preskrbe s hrano
Državni zbor (DZ) je sprejel zakon, na podlagi katerega se bo lahko v primeru zaostritve razmer zaradi epidemije novega koronavirusa zagotovila nemotena oskrba s hrano. Vlada bo namreč lahko določala cene posameznih skupin prehranskih izdelkov in omejevala promet z njimi.
Na podlagi zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno-lesnih sortimentov bo mogoče omejiti promet z živili, pa tudi prepovedati njihov izvoz ali uvoz ter regulirati cene, je v četrtek na začetku izredne seje povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Če bi zaznali kakršne koli spremembe, ki bi onemogočale dostop do kakšne skupine živil, bi lahko prepovedali izvoz, da bi s tem zadostili potrebam slovenskih državljanov. Naslednji ukrep je omejitev uvoza, če bi za to obstajala potreba. Na predlog Levice so poslanci v zakon zapisali tudi možnost omejitve cene semen, semenskega in saditvenega materiala. "Gre za ključno surovino v pridelavi hrane za prebivalce," je pojasnila Violeta Tomić.
Zakon sam še ne predvideva nobenih omejitev, pač pa le daje podlago za to, je dodala ministrica. Če bo prihajalo do pomanjkanja ali presežkov kakšne skupine živil, bo ministrstvo na podlagi zakona lahko ukrepalo z ustrezno odredbo. "Če pride do zaprtja meja, bomo najprej doživeli izpad preskrbe s sadjem in zelenjavo," je menila. Ob tem je ministrica potrošnike pozvala h kupovanju čim več živil, ki jih pridelujemo v Sloveniji.
Na podlagi zakona se bo lahko tudi določil začasni upravljavec kmetije, če je na njej zaradi okužbe z novim koronavirusom okrnjeno delo. Prav tako bo omogočil začasno postavitev, uporabo oz. vzdrževanje skladišč za živila ali gozdno-lesne sortimente, če bi se ti zaradi nezmožnosti izvoza začeli kopičiti.
Zakon je bil sprejet soglasno s 77 glasovi.
Ohranjanje delovnih razmerij
DZ je sprejel tudi zakon, s katerim bo ob izpadu proizvodnje v času epidemije novega koronavirusa država podjetjem pomagala ohraniti delovna mesta. Če bodo delavce zaradi motene dobave ali izpada naročil napotili na čakanje na delo doma, bo del stroškov za plače poravnala država.
V skladu z zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov bo država pomagala tistim delodajalcem, ki zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenih hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.
V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Enako bo veljalo v primeru, da delavec ne bo prišel na delo zaradi odrejene karantene. Pri tem bo država delodajalcem povrnila 40 odstotkov izplačanega nadomestila oz. v primeru karantene celoten znesek. Do pomoči ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki so kršili delovno zakonodajo ali so v postopku zaradi insolventnosti.
Delavci bodo lahko na čakanje napoteni največ za tri mesece. Delodajalec se bo moral ob tem zavezati, da bo njihova delovna mesta ohranil še najmanj šest mesecev po tistem, ko jih je napotil na čakanje.
"Gre za ohranjanje delovnih razmerij," je v četrtek popoldne ob začetku izredne seje povedala Mateja Ribič z ministrstva za delo. Vlada torej poskuša s tem zakonom preprečiti, da bi delodajalci zaposlene pošiljali na zavod za zaposlovanje in bi tako v celoti prešli v breme države. "Ne gre za subvencioniranje dejavnosti, pač pa izključno za ohranjanje delovnih razmerij," je poudarila.
Odbor DZ-ja za delo je že v sredo med upravičence vključil tudi samozaposlene, in sicer z odlogom plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos. Odložene prispevke bodo dolžni poravnati najpozneje do 31. marca 2022, pri čemer poslancem Levice, SD-ja in LMŠ-ja ni uspelo z dopolnilom, da bi se ta obveznost odpisala. Opozicijskim poslancem tudi ni uspelo med upravičence vključiti še organizacij, društev in ustanov, ki so, kot je dejal Aljaž Kovačič (LMŠ), za našo družbo izjemnega pomena.
DZ je zakon sprejel soglasno s 63 glasovi.
Uzakonitev možnosti enoletnega odloga odplačevanja posojil
DZ je sprejel zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev, ki ga je vlada skupaj s še nekaterimi drugimi ukrepi pripravila z namenom blažitve posledic epidemije novega koronavirusa. Odplačevanje posojil bo mogoče odložiti za leto dni.
Kot je zapisano v zakonu, bodo lahko posojilojemalci, ki zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami virusa, ne morejo zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi, na svojo banko naslovili vlogo za odlog odplačevanja posojila. Tistim, ki jim je bilo z državno odredbo onemogočeno poslovanje, kot so gostilne in restavracije, bodo morale banke prošnjo obvezno odobriti.
Vlogo za odlog plačila obveznosti bodo lahko posojilojemalci vložili najpozneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa, zakon pa bo veljal še 18 mesecev od prenehanja epidemije. Za odlog plačila posojila bodo lahko zaprosili gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kmetje, društva, zadruge in ustanove, pa tudi samozaposleni in fizične osebe, če so državljani Slovenije.
"Zaradi epidemije novega koronavirusa so podjetja v resnih težavah, zato bi brez pomoči zagotovo začela množično odpuščati in rezati plače, da bi ohranjala svoje dobičke," se je strinjal tudi Matej Tašner Vatovec (Levica). Zdi se mu prav, da pri reševanju podjetij sodelujejo banke, ki so trenutno v dobrem stanju. Tudi finančni minister Andrej Šircelj je zagotovil, da je slovenski finančni sistem stabilen. "Ta ukrep te stabilnosti ne bo ogrozil," je dejal.
DZ je zakon sprejel soglasno s 77 glasovi.
Administrativna razbremenitev podjetij
V DZ-ju je bil sprejet tudi zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, s katerim se bodo administrativno razbremenila podjetja, ki se zaradi novega koronavirusa že spopadajo s poslovno škodo. Zagotavlja pa tudi proračunska sredstva za spoprijemanje z epidemijo.
Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju bo zavezancem omogočil, da bodo lahko davčne obračune akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davčne obračune davka od dohodkov pravnih oseb za lani oddali dva meseca pozneje, to je do 31. maja. Na konec maja se prestavlja tudi rok za oddajo letnih poročil za leto 2019 Ajpesu. Posledično se bo skrajni rok za sestavo informativnih izračunov dohodnine za leto 2019 zamaknil za mesec dni – na najpozneje 30. junija. Če epidemije do 15. maja še ne bo konec, se bodo lahko vsi ti roki podaljšali.
Zakon tudi določa, da bodo lahko zavezanci zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije koronavirusa zaprosili za dovoljenje za odlog oz. za obročno plačilo davkov. To je sicer mogoče že zdaj, vendar bodo pogoji za uveljavitev te možnosti po novem blažji in enostavnejši.
V nadaljevanju zakon vsebuje poseben sklop ukrepov, namenjenih tekočemu zagotavljanju finančnih sredstev za spopad z epidemijo, ki jih, kot je v četrtek pojasnil finančni minister Andrej Šircelj, ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče načrtovati. "V tej državi se ne bo zgodilo, da ne bo dovolj denarja za opremo za reševanje človeških življenj," je spomnil na trenutno zaostreno stanje zaradi epidemije.
S tem namenom zakon, ki so ga poslanci podprli z 48 glasovi za in 10 proti, vladi omogoča, da lahko v času epidemije začasno zadrži izvrševanje posameznih proračunskih izdatkov ter si vzame neomejena pooblastila za prerazporejanje denarja znotraj proračuna.
"DZ ne bo imel več pristojnosti nad področjem javnih financ," je te določbe komentiral Robert Pavšič (LMŠ). "Vlada bo dobila največja mogoča pooblastila v času od osamosvojitve Slovenije in precej večja, kot jih je imela v času finančne krize," pa je dodal Robert Polnar (DeSUS).
Še ostrejši so bili v Levici – Luka Mesec se je zbal, da se bodo ti ukrepi izkoristili za nezakonito utrjevanje oblasti, Nataša Sukić pa je menila, da gre za neke vrste državni udar.
Jožef Horvat (NSi) je po drugi strani menil, da krizno upravljanje zahteva, da damo vladi več pooblastil. Poslanci so sicer v zakon zapisali obvezo vladi, da o opravljenih prerazporeditvah znotraj proračuna redno mesečno poroča državnemu zboru.
Roki v sodnih in upravnih zadevah ne bodo tekli
Poslanci so sprejeli zakon, ki zaradi epidemije novega koronavirusa začasno ustavlja tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja postopke pozivov na prestajanje zaporne kazni.
Zakon o začasnih ukrepih v povezavi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja novega koronavirusa po besedah ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič določa, da roki v sodnih in prekrškovnih zadevah v času epidemije ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Tudi roki v upravnih zadevah v tem času ne bodo tekli, razen v nujnih zadevah. Tam, kjer roki tečejo, pa bo treba stranke o tem posebej obvestiti.
Zakon za potrebe mogočega ukrepanja zaradi koronavirusa posega tudi v delo zaporov. Med drugim določa, da roki za začetek prestajanja zaporne kazni ne tečejo. Direktor zapora bo lahko, če bo to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije, zaporniku za en mesec prekinil prestajanje zaporne kazni, če za to ne bo varnostnih zadržkov. Prav tako bo lahko zapornika predčasno odpustil iz zapora, če bo največ šest mesecev pred iztekom kazni in če bo izpolnjeval pogoje, ki veljajo za pogojni izpust.
V vseh poslanskih skupinah so v razpravi zakon ocenili kot potreben in nujen v razmerah, v katerih se je znašla država, nekateri pomisleki so se nanašali le na možnost predčasnega izpusta zapornikov iz zapora in možnost enomesečne prekinitve prestajanja zaporne kazni, če bi to zahtevali ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. V LMŠ-ju so ocenili, da so takšni ukrepi zastavljeni preveč široko in premalo dorečeni, zato so se glasovanja vzdržali.
Državni zbor je zakon sprejel s 54 glasovi za in nobenim proti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje