Ker je september zgodovinsko najslabši mesec za vlagatelje in ker je bilo avgusta kar nekaj pretresov, so mnogi napovedovali, da bo začetek jeseni prinesel kakšne večje padce, a to se za zdaj ni zgodilo. Newyorški Dow Jones je prejšnji teden porasel za poldrugi odstotek in rahlo pozitivno začel tudi nov teden - Dow (26.909 točk) se je tako včeraj zvišal že petič zapored. Donosnost ameriške desetletne obveznice je zapustila nekajletno dno in se po mesecu in pol zavihtela nad 1,70 odstotka. V petek objavljeno mesečno poročilo o ameriškem trgu dela pravi, da so ZDA avgusta ustvarile neto 130 tisoč delovnih mest, kar je slabše od napovedi, brezposelnost pa je ostala 3,7-odstotna. Ni dvoma, da se ameriško gospodarstvo tudi zaradi trgovinskih nesoglasij (finančni minister Steven Mnuchin je sicer v ponedeljek umiril strasti z izjavo, da je bil v pogovorih med ZDA in Kitajsko v zadnjih dneh viden napredek) počasi ohlaja, zato bo zanimivo videti, kako se bo na te podatke odzval Fed.

Draghi bi lahko napovedal nov krog programa QE

Ameriška centralna banka bo zasedala 17. in 18. septembra, večina pa pričakuje, da bo ključno obrestno mero znižala za četrtino odstotne točke. Že jutri bo v ospredju Evropska centralna banka, kjer so pričakovanja vlagateljev visoka. Mario Draghi, ki se počasi poslavlja z mesta guvernerja ECB-ja, naj bi napovedal dodatno znižanje depozitne obrestne mere, morda pa tudi ponovno uvedbo programa odkupovanja obveznic. Če bo Draghi zadržan, bi to lahko prineslo večji padec delniških indeksov, ki so od sredine avgusta močno okrevali (frankfurtski DAX30 se je v tem obdobju povzpel za več kot sedem odstotkov) ravno zaradi upov, da bodo centralne banke storile vse, da preprečijo recesijo. Nemška vlada je sicer včeraj predstavila ekspanzivno naravnan proračun 2020, ki pa vseeno ostaja uravnotežen in ne temelji na dodatnem zadolževanju. Finančni minister Olaf Scholz vseeno obljublja, da bo ob nevarnosti recesije vlada z milijardami evrov spodbudila rast.

Najverjetnejši je švicarski model
Od jutrišnjega zasedanja ECB-ja si veliko obetajo tudi evropske banke, ki v okolju negativnih obrestnih mer vse težje ustvarjajo dobičke. Trenutno imajo pri ECB-ju vsako noč "parkiranih" za 1,7 bilijona evrov presežne likvidnosti. Pri 0,4-odstotni negativni depozitni obrestni meri jih to stane več kot sedem milijard evrov letno. ECB jim želi olajšati položaj. Kako nevtralizirati učinek negativnih obrestnih mer? V igri naj bi bili trije scenariji, švicarski, danski in japonski. Pri vseh so določeni depoziti oproščeni negativnih obresti. Zanimiv je japonski, kjer centralna banka poslovnim bankam za presežna sredstva, ki so jih ustvarila do konca leta 2015, sploh ne računa negativnih obresti, ampak pozitivne v višini 0,1 odstotka. Bolj verjetno je, da bodo pri ECB-ju uporabili švicarski model. Švicarska centralna banka namreč tolerira, da imajo banke pri njej deponiran znesek v višini 20-kratnika minimalnih rezerv. Vse, kar je nad to mejo, je "obdavčeno" z 0,75-odstotno negativno obrestno mero.

Savdijci zamenjali ministra za nafto
Če je prejšnji mesec veliko vlagateljev zatočišče iskalo v obveznicah in v zlatu, se je zadnje dni to spremenilo. Zlato je tako zdrsnilo pod 1.500 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. V evrih je zlato na začetku septembra prvič preseglo mejo 1.400 evrov, včeraj pa zdrsnilo pod 1.350 evrov. Vseeno je to zajetnih 20 odstotkov več kot ob vstopu v 2019, ko je bila cena le 1.120 evrov. Ker bodo centralne banke vodile vse bolj ohlapno denarno politiko, bi lahko zlato nadaljevalo rast, ni jih malo, ki pravijo, da je celo sposobno prvič preseči mejo 2.000 dolarjev. Na koncu še pogled na naftni trg: cene so včeraj naraščale peti dan zapored in dosegle najvišjo vrednost v šestih tednih, saj prevladuje optimizem, da bo Opec z zavezniki podaljšal dogovor o znižanju proizvodnih kvot. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba plačati več kot 63 dolarjev. Nafta se je zlasti v ponedeljek precej podražila, potem ko je največja svetovna izvoznica Savdska Arabija zamenjala ministra za nafto. To je postal princ Abdulaziz bin Salman, polbrat princa Mohameda bin Salmana, ki je dolgoletni član savdske delegacije v kartelu Opec.