Kot je razvidno iz revizijskega poročila računskega sodišča, je bil torej neto položaj Slovenije kot celote, ki vključuje državni proračun in prilive na namenske podračune ter prejemnike zunaj državnega proračuna, v revidiranem obdobju pozitiven. Po posameznih letih pa za državni proračun to ne velja.
Državni proračun v letih 2007 in 2008 prejel manj sredstevDržavni proračun je v letih 2007 in 2008 iz evropske blagajne prejel manj sredstev, kot jih je vanj vplačal (v letu 2007 za 8,6 milijona evrov in v letu 2008 za 64,7 milijona evrov), ter tako izkazoval negativen neto položaj do proračuna EU. V letih 2004, 2005, 2006 in prvi polovici leta 2009 pa je državni proračun do evropskega proračuna izkazoval pozitiven neto položaj.
Pri preverjanju načrtovanja prihodkov iz proračuna Evropske unije v državnem proračunu pa je računsko sodišče ugotovilo, da je bil v obdobju med letoma 2004 in 2008 najmanjši razkorak med načrtovanimi in realiziranimi prihodki na področju skupne kmetijske politike, največji pa na področju kohezijske politike, kjer se načrtovanje v tem obdobju ni načrtovalo.
Slovenija z dvema programoma do 519,1 milijona evrov
Zato je sodišče ministrstvu za finance ter službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko podalo priporočila za učinkovitejše načrtovanje prihodkov iz evropskega proračuna v državnem proračunu.
Do konca junija 2009 je Slovenija največ sredstev pridobila na podlagi enotnega programskega dokumenta 2004-2006 in programa razvoja podeželja 2004-2006, ki sta po znesku odobrenih pravic tudi največja. S tema dvema programoma lahko Slovenija pridobi 519,1 milijona evrov oz. 72,45 odstotka vseh odobrenih pravic iz obravnavanih programov.
Slovenija najpočasneje črpala sredstva iz programa Equal
Pri obeh programih je Evropska komisija Sloveniji na namenske podračune nakazala skupno 493,1 milijona evrov oz. 95 odstotkov odobrenih pravic iz posameznega programa, kar je največ, kar lahko država pridobi pred zaključkom programov. Prav tako je bilo v okviru omenjenih programov komisiji poslano največ zahtevkov za plačilo in evidentirano največ prihodkov v državnem proračunu.
V revidiranem obdobju je Slovenija najpočasneje črpala sredstva iz programa Equal s področja zaposlovanja in socialnega vključevanja, ki je po vrednosti najmanjši in predstavlja 0,86 odstotka vseh odobrenih pravic na podlagi obravnavanih programov pomoči.
Programi Kohezijskega sklada morajo biti končani letos
Na namenski podračun tega programa je Slovenija do konca junija lani prejela za 4,2 milijona evrov evropskih sredstev oz. dve tretjini začetnih odobrenih pravic. Prihodke v državnem proračunu je realizirala v višini polovice začetnih odobrenih pravic, v enakem odstotku je Evropski komisiji posredovala zahteve za plačilo. Evropska komisija je zaradi prepočasnega izvajanja zmanjšala odobrene pravice tega programa.
Iz Kohezijskega sklada pa je Slovenija do konca lanskega junija pridobila na namenski podračun za 117,2 milijona evrov prilivov oz. dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov. Komisiji je poslala zahtevke za plačilo za približno dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov in za približno toliko je evidentirala prihodke v državnem proračunu.
Projekti Kohezijskega sklada se še izvajajo in se morajo končati do 31. decembra letos, še dodaja računsko sodišče.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje