Zaradi ugodnih gospodarskih gibanj je največja ameriška banka v prvem četrtletju ustvarila več kot devet milijard dolarjev dobička. Padec prihodkov v investicijskem bančništvu ni preveč škodil (s to "težavo" se letos srečujejo vse največje finančne ustanove), saj je banka vse to več kot nadomestila z odličnim poslovanjem s prebivalstvom in rastjo obsega posojil. Delnice so se po objavi četrtletnih bilanc podražile za več kot štiri odstotke. Z dobičkom je pozitivno presenetila tudi banka Wells Fargo, a so delnice vseeno zdrsnile.

Odmeven prevzem v energetskem sektorju
Jamie Dimon, prvi mož banke JP Morgan, je dodatno pregnal strahove o morebitni recesiji: "Kljub geopolitični negotovosti ameriško gospodarstvo še naprej raste, zaposlenost in plače se dvigajo, inflacija je zmerna, finančni trgi zdravi, poslovno in potrošniško zaupanje pa ostajata močna." Ker se analitiki bojijo, da bodo dobički ameriških korporacij prvič po letu 2016 nazadovali, je dober uvod v sezono objav četrtletnih rezultatov spodbudil rast delniških indeksov ‒ Dow Jones je v petek (tudi zaradi visoke rasti Disneyjevih delnic) poskočil za odstotek, teden, ki se je začel precej negotovo, pa tako sklenil skoraj točno tam, kot ga je začel. Na dobro voljo je v petek vplivala tudi novica o odmevnem prevzemu v energetskem sektorju: Chevron namerava za 33 milijard dolarjev (v denarju in delnicah) prevzeti Anadarko Petroleum, kar pomeni 37-odstotno premijo glede na četrtkov tečaj delnic Anadarka.

Evrskemu območju ne grozi japonski scenarij
Evropska centralna banka je na rednem zasedanju nakazala, da cikla višanja obresti letos še ne bo začela. Bo pa septembra uvedla nov krog ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja bank z ugodnimi posojili (TLTRO). Poslovnim bankam bo ponudila ničelno ali celo negativno obrestno mero (domnevno v višini -0,4 odstotka, kot znaša tudi ECB-jeva depozitna obrestna mera za banke, ki pri njej deponirajo presežna sredstva), vse z željo, da gospodarstvo dobi čim več poceni posojil. Guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau je medtem poudaril, da evrskemu območju ne grozi japonski scenarij, kjer se vse od konca 90. let spopadajo z nizko inflacijo oziroma deflacijo, saj naj bi imela Evropska centralna banka na voljo dovolj ukrepov, da prepreči agonijo, kot jo pozna Japonska.

Krkina dividenda višja za desetino
Novomeška Krka je sporočila, da namerava letos izplačati 3,20 evra bruto dividende na delnico, kar je deset odstotkov več kot lani. Skupščina bo 4. julija, Krka pa bi tako od skoraj 190 milijonov dobička za dividende namenila več kot 100 milijonov. Delnice so se zadnji teden podražile za več kot tri odstotke, na 59,60 evra, medtem ko je indeks SBITOP na tedenski ravni pridobil skoraj odstotek. Na Ljubljanski borzi so za vlagatelje delnice zanimive predvsem zaradi visoke dividendne stopnje, ki večinoma presega pet odstotkov. Podobno je tudi na borzi v Frankfurtu. Elitna nemška podjetja, ki so vključena v indeks DAX30, so lani ustvarila desetino manj dobička kot leto prej, vseeno pa bodo izplačala za rekordnih 36,5 milijarde evrov dividend, kar bo to pomlad dodatno zvišalo vrednost indeksa DAX, saj ta vključuje tudi izplačane dividende.