Semolič se strinja, da ne sme prevladati mnenje, da je tuj kapital neprijazen. Treba pa je vzpostaviti prijazno poslovno okolje, ki bo vlagatelje privabljalo, po drugi strani pa jih tudi obvezovalo, da v Sloveniji ostanejo vsaj nekaj let, dodaja. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Semolič se strinja, da ne sme prevladati mnenje, da je tuj kapital neprijazen. Treba pa je vzpostaviti prijazno poslovno okolje, ki bo vlagatelje privabljalo, po drugi strani pa jih tudi obvezovalo, da v Sloveniji ostanejo vsaj nekaj let, dodaja. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Andreja Poje in Dušan Semolič
"V Sloveniji ne moremo govoriti o družbeni odgovornosti politike in podjetij," pravi Andreja Poje. Družbeno odgovorna podjetja imajo koristi na dolgi rok, a tega se pri nas zaveda le malokdo, je dodala. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič zatrjuje, da zaprtje proizvodnje kompresorjev v Črnomlju, ki daje delo skoraj 1.000 delavcem, ni povezano s slovensko davčno politiko ali dvigom minimalne plače. Podjetje namreč po njegovih besedah posluje z dobičkom, lani je celo doseglo najboljše rezultate v zgodovini družbe.

Semoliču se ne zdi verjetno, da bi se na Slovaško selili zaradi ugodnejših davčnih obremenitev, saj pravi, da je slovensko davčno okolje v mnogo pogledih prijaznejše od slovaškega, pa tudi na lestvici 180 držav se po davčnih obremenitvah Slovenija s 35,4 odstotka uvršča na 68. mesto, Slovaška pa s skupno davčno obremenitvijo 48,7 odstotka na 131. mesto. Prva država na lestvici je Vzhodni Timor, ki sploh nima davkov, pojasnjuje sindikalist.

Spomin na propad Tobačne tovarne
Ob spremljanju dogajanja v Beli krajini je zato spomnil na dogodke v Ljubljani leta 2004, ko so novi angleški lastniki kljub dobremu poslovanju zaprli Tobačno tovarno in jo preselili na Poljsko. Takrat ni bilo jasno, zakaj so se odločili za to, zdaj pa je znano, da so Poljaki v zameno za sodelovanje v vojni v Iraku zahtevali investicije in nove tovarne, kar so po Semoličevih besedah Angleži tudi izpolnili.

Poudaril je, da ne trdi, da gre tukaj za kaj takšnega, a morda je v ozadju odločitve lastnikov Secopa tudi kakšna druga, nam nepoznana zgodba. Vseeno bi ti dogodki morali spodbuditi vlado, da stori več za vzpostavitev prijaznejšega poslovnega okolja, izboljšanje infrastrukture, poenostavljenja birokratskih postopkov. Ob tem je prepričan, da naša država nima preveč rigidne delovno-pravne zakonodaje, saj se je po njegovih besedah pokazalo, da so posledice gospodarske krize najmanjše v državah, kjer so delavci bolj zaščiteni.

"Delavci naj bi delali skoraj zastonj"
"Podjetjem bo vedno cilj le maksimizacija dobička, ne ozirajoč se na položaj delavcev in pravice zaposlenih, okolja ali česa drugega," je poudarila tudi svetovalka ZSSS-ja Andreja Poje. Izgovarjanje na visoke stroške dela zato po njenih besedah kaže na družbeno neodgovornost podjetij in države. "Cene v Sloveniji so popolnoma primerljive s cenami v preostalih državah Evrope, za delavce pa se pričakuje, da bodo delali skoraj zastonj." Pa vendar slovenskih gradbenih podjetij ne bi rešilo niti to, je dodala.

Podpirajo zahteve sindikata SKEI
V ZSSS-ju zato podpirajo tudi napovedi njihovih kolegov v sindikatu SKEI, ki zagovarja pravice delavcev v Secopu. Ti napovedujejo, da bodo organizirali stavko, če bodo plače zamudile samo en dan, ter si prizadevajo doseči višje odpravnine, povišanje plač in regresov za dopust.