Mobilnost delovne sile lahko občutno prispeva h gospodarski rasti države gostiteljice tujega delavca. Foto: BoBo
Mobilnost delovne sile lahko občutno prispeva h gospodarski rasti države gostiteljice tujega delavca. Foto: BoBo

V zadnjih desetih letih se je stopnja mobilnosti delovne sile v EU-ju povečala za polovico, ugotavlja CEPS. Zadnji podatki so na voljo za leto 2017, ko je bila ta stopnja pri 3,8 odstotka, leta 2018 pa bi se lahko povzpela že do štirih odstotkov.

Največ ekonomskih migrantov prihaja iz Romunije

Po teh podatkih je stopnja migracije delovne sile v EU-ju najvišja v Romuniji, namreč 19,7-odstotna. Sledijo Litva (14,8 odstotka), Hrvaška (13,9 odstotka), Portugalska (13,8 odstotka), Latvija (12,6 odstotka) in Bolgarija (12,4 odstotka).

Nad povprečjem EU-ja so tudi Irska (8,9 odstotka), Luksemburg (8,0 odstotka), Poljska (7,3 odstotka), Estonija (6,7 odstotka), Slovaška (6,1 odstotka), Grčija (6,0 odstotka), Madžarska (5,1 odstotka), Ciper (3,9 odstotka).

Najnižja je stopnja mobilnosti delovne sile v Veliki Britaniji (1,1 odstotka) in Nemčiji (1,0 odstotka). Nižja od evropskega povprečja je prav tako na Malti (3,3 odstotka), Nizozemskem (3,2 odstotka), v Italiji (3,1 odstotka), Avstriji in Sloveniji (po 3,0 odstotka), Belgiji (2,7 odstotka), na Danskem (1,9 odstotka), na Finskem in Češkem (po 1,8 odstotka), v Španiji (1,6 odstotka) ter v Franciji in na Švedskem (po 1,3 odstotka).

Pozitivne in negativne posledice migracij

Negativne posledice ima lahko mobilnost delovne sile, ko se pojavi t. i. selektivna mobilnost, ko se torej zaposlitev v tujini odločijo poiskati visoko izobraženi delavci, kar povzroči izpad davčnih prihodkov v njihovi matični državi, je organizacija CEPS (Center for European Policy Studies) zapisala v raziskavi, s katero so se konec tedna na neformalnem srečanju v Bukarešti seznanili tudi finančni ministri držav članic EU-ja.

Raziskava ugotavlja, da je mobilnost delovne sile po eni strani občutno prispevala h gospodarski rasti države gostiteljice tujega delavca, po drugi strani pa so višji prihodki "mobilnih delavcev" zunaj njihove domovine prispevali tudi k opaznim koristim za tiste, ki so ostali doma.

Vendar pa ima lahko visoka stopnja mobilnosti delovne sile tudi negativne učinke na izvorne države, pri čemer CEPS izpostavlja odhajanje znanstvenikov oz. visoko kvalificiranih delavcev v tujino.