Do konca septembra je tako ustvarila 10,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 2,3 milijona evrov oziroma dobra četrtina več kot leta 2021.

Kot so ob objavi rezultatov zapisali v skupini z 2769 zaposlenimi, so kljub nadpovprečni nepredvidljivosti gospodarskega okolja imeli dobro in stabilno stanje naročil v svoji največji dejavnosti, proizvodnji odkovkov. Pri nekoliko nižjem obsegu proizvodnje so tako zaradi višjih prodajnih cen dosegli prodajo, ki je presegala načrte.

Doseženi prihodki so namreč načrtovane za to obdobje presegli za 5,5 odstotka in so bili tudi za 11,3 odstotka višji od doseženih v devetih mesecih predkoronskega leta 2019, je podjetje še objavilo v nerevidiranem medletnem poročilu na spletni strani Ljubljanske borze.

Prihodki od prodaje na ravni družbe, ki v Zrečah zaposluje 1631 ljudi, so v devetih mesecih znašali 151,8 milijona evrov in so bili za 21,5 milijona evrov oziroma za 16,5 odstotka višji kot v istem obdobju preteklega leta. S tem so načrt presegli za 8,3 odstotka, prav tako je bila prodaja za 14,2 odstotka večja od dosežene v istem obdobju leta 2019.

S tem je družba dosegla 5,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 3,2 milijona evrov oziroma 155 odstotkov več kot leto prej, pri čemer rezultat vključuje tudi pozitivni učinek junijske prodaje 49-odstotnega deleža pridružene romunske družbe Unior Tepid v višini 1,7 milijona evrov.

Poslovanje je sicer zaznamoval trend višanja cen energije in nabavnih cen materiala, tako zaradi dodatnih motenj v dobavnih verigah kot zaradi energetske krize, a v podjetju ugotavljajo, da je v zadnjih tednih mogoče opaziti prve znake umirjanja cen nekaterih surovin in energentov, ki pa še vedno ostajajo na opazno povišanih zgodovinskih ravneh.

Letos so na ravni skupine doslej izvedli za 10,4 milijona evrov naložb, največji del v dokončanje vzpostavljanja novega proizvodnega programa za pre- oblikovanje aluminija v Vitanju, kar jih je stalo 1,7 milijona evrov. Okoli 1,2 milijona evrov so namenili naložbam v sončne elektrarne v svojih podjetjih v Srbiji in na Kitajskem, 700.000 evrov pa v sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na Rogli.